Jedro

Vrhovno sodišče v revizijskem postopku na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato je revident tisti, ki mora zatrjevano kršitev opisati, opredeliti in vsebinsko obrazložiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je na podlagi posojila zahtevala, da ji toženka vrne znesek v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2005 dalje do plačila ter da ji povrne stroške postopka z obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper navedeno odločitev je tožnica vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi nižjih sodišč spremeni, tako da zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Zaključek sodišča o nedokazanosti posojilnega razmerja je napačen, saj sodišče prve stopnje ni ugodilo vsem tožničinim dokaznim predlogom ter ji s tem onemogočilo dokazovanje njenih trditev. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem M. T. in obeh P., da bi se razčistile okoliščine o nakupu avtomobila, glede katerega tožnica zatrjuje, da ga je toženka kupila s posojenim denarjem. Tudi ni upoštevalo kazenske ovadbe, s katero je tožnica toženko ovadila zaradi kaznivega dejanja goljufije. Prav tako ni zaslišalo prič A. P., I. S. in S. M., ki bi vedeli povedati relevantna dejstva. Neizvedbe določenih dokaznih predlogov (zaslišanja priče M. T. in kazenske ovadbe) sodišče ni niti obrazložilo, zaradi česar tožnica z razlogi za njihovo zavrnitev ni seznanjena. Glede zavrnitve ostalih dokaznih predlogov pa obrazložitev sodišča ni sprejemljiva. Sodišče bi si z izvedbo dokazov lahko ustvarilo popolno sliko, kar je toliko bolj pomembno, ker tožnica s pisnim potrdilom toženke ne razpolaga, iz ravnanj toženke (nakup dragih predmetov) pa izhaja, da je v tistem času prišla do večje vsote denarja. Sodišče je okoliščini o odsotnosti pisnega potrdila pripisalo preveliko težo ter ravnalo napačno, ko ni upoštevalo izpovedbe A. K. V izpovedbah prič je iskalo nelogičnosti, čeprav za to v spisu ni imelo podlage. Dokaze je ocenjevalo zgolj v korist toženke – opredelilo se je do vsakega tožničinega stavka in iskalo razlikovanja v njeni izpovedbi, medtem ko se v verodostojnost toženkine izpovedbe ni v ničemer spuščalo – zaradi česar je bila obravnava strank neenakopravna. Ignoriralo je zaslišanje K. in P. ter verjelo toženki, da je avtomobil in računalnik kupila s pomočjo dvanajstletne hčerke.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da med pravdnima strankama ne obstaja posojilno razmerje. Tožnica namreč v postopku ni uspela dokazati okoliščin, ki bi terjale zaključek, da je med strankama obstajal dogovor, na podlagi katerega naj bi tožnica 14. 7. 2004 toženki posodila in izročila denarni znesek v višini 10.000 EUR. Listine, ki bi dokazovala obstoj dogovora tožnica ni predložila, njeni izpovedbi in izpovedbi (posredne) priče A. K. pa sodišče ni sledilo, saj ju ni ocenilo za verodostojni, priča P. pa tožničinih trditev tudi ni potrdila. Prav tako tožnica ni dokazala, da je toženka neposredno po domnevnem prejemu posojila s tem denarjem kupila računalnik in avtomobil. Gre za dejanske ugotovitve, sprejete na podlagi ocene izvedenih dokazov, ki jim je v okviru presoje pritožbenih razlogov pritrdilo sodišče druge stopnje. Le-to je zaključilo, da celovita analiza izvedenih dokazov potrjuje pravilnost prvostopenjske dokazne ocene, saj je sodišče prve stopnje izvedene dokaze ocenilo v skladu z določbo 8. člena ZPP, vsakega posebej in v njihovi celoti, svojo dokazno oceno pa jasno, logično in prepričljivo utemeljilo. Te presoje neargumentiran revizijski očitek o neenakopravnem oziroma pristranskem ocenjevanju dokazov ne more omajati. Poleg tega ne drži, da sodišče ni presojalo verodostojnosti toženkine izpovedbe (razlogi so navedeni na strani pet sodbe sodišča prve stopnje). Revizija, ki po večini izraža nestrinjanje z dokazno oceno prič, tako dejansko graja in nasprotuje dejanskim ugotovitvam, kar pa v tej fazi postopka ni dovoljeno, zato sodišče teh očitkov ne more upoštevati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožnica je ugotovitev o neobstoju dogovora že v pritožbi izpodbijala kot napačno, z uveljavljanjem procesnega očitka o neutemeljeni in pavšalni zavrnitvi nekaterih dokaznih predlogov, zaradi česar naj bi ji bila odvzeta možnost dokazovanja njenih trditev (prvi odstavek na strani dve sodbe). Pri tem ni pojasnila, v čem naj bi bili argumenti sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov napačni. Sodišče druge stopnje je odgovorilo, da je zavrnitev dokaznih predlogov utemeljena jasno in zadostno (tretji odstavek na strani dve sodbe), z nadaljnjo presojo (ne)utemeljenosti njihove zavrnitve pa se glede na neobrazloženost pritožbenega očitka ni ukvarjalo, niti se mu ni bilo potrebno ukvarjati. S tega vidika sodišču druge stopnje ni mogoče utemeljeno očitati bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V tej smeri ponovljen revizijski očitek, četudi ga revidentka v reviziji zastavlja vsebinsko širše kot v pritožbi, še naprej ostaja neopredeljen in neobrazložen, saj tudi v reviziji ni obrazložila, v čem je zavrnitev dokaznih predlogov napačna, niti ni opredelila, katero kršitev naj bi storilo sodišče druge stopnje. Tak revizijski očitek Vrhovnemu sodišču onemogoča ne le opravo presoje njegove utemeljenosti, ampak tudi argumentiran odgovor nanj. Vrhovno sodišče namreč v revizijskem postopku na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, zato je revident tisti, ki mora zatrjevano kršitev opisati, opredeliti in vsebinsko obrazložiti. Enako velja tudi za očitek glede izostanka razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov. Opis kršitve sicer nakazuje na relativno kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP, a brez pojasnila, kako bi okoliščina, da sodišče ni uporabilo navedene procesne določbe, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Izostanka razlogov glede izvedbe zaslišanja M. T. pa revidentka v pritožbi sploh ni uveljavljala in že zato uveljavljanje te kršitve ni dovoljeno (prim. 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP).

9. Materialno pravo je bilo z izpodbijano sodbo pravilno uporabljeno. Glede na navedeno je sodišče revizijo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP) in s tem tudi njeno zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).