Jedro

Pravno varstvo pred Upravnim sodiščem je na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZLS zagotovljeno zoper obvestilo, s katerim je župan obvestil pobudnika in občinski svet. Glede na to, da ZSL zoper poziv ne predvideva pravnega varstva, s pozivom pa tudi ni bilo odločeno o vlogi tožnika, saj gre za sicer z zakonom določen vmesni akt, izdan zaradi dopolnitve zahteve tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik A.A. je pri tem sodišču dne 19. 8. 2016 vložil tožbo zoper Županovo ponovno zahtevo z dne 1. 8. 2016 za dopolnitev pobude za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma z dne 19. 5. 2016. Po tem, ko navede vrsto kršitev, ki jih je Župan storil v postopku dopolnjevanja, navede, da je že v odgovoru na poziv z dne 14. 7. 2016 v celoti spoštoval in dopolnil pobudo skladno s sodbo Upravnega sodišča, zato ni dopustno nadaljnje oviranje postopka s strani Župana. Ponovna zahteva Župana za dopolnitev pobude z dne 1. 8. 2016 je pravno nerazumljiva poteza Župana, saj z ničemer ne zasleduje formalno navedenih ugovorov in ne nalaga nobenih konkretnih izboljšav predloga v javnem interesu, ampak pobudo kot tako le kritizira. Župan si pridobiva le čas za izigravanje volje ljudstva in tudi odločitve Upravnega sodišča, ljudska iniciativa pa je zakonita pot do morebitnega svetovalnega referenduma. Županu očita, da ne dopušča demokratičnih instrumentov vplivanja volje ljudi-volivcev na delovanje sistema. Sodišču predlaga, da izpodbijano zahtevo Župana z dne 1. 8. 2016 spozna za nezakonito in jo razveljavi.

2. Tožba ni dovoljena.

3. Iz tožbenih navedb tožnika ter izpodbijanega akta izhaja, da je v ponovnem postopku tožena stranka v skladu z navodili sodbe tega sodišča III U 182/2016 z dne 6. 7. 2012 dne 14. 7. 2016, tožnika pozvala na dopolnitev pomanjkljivosti in neskladnosti. Iz izpodbijanega akta izhaja, da je tožnik na poziv dne 22. 7. 2016 odgovoril, vendar pomanjkljivosti v danem roku ni ustrezno odpravil in je zato tožena stranka z izpodbijanim aktom tožnika ponovno pisno pozvala na odpravo pomanjkljivosti.

4. Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) v prvem odstavku 48. člena ne določa, da najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prvega odstavka 48. člena in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47. člena tega zakona (drugi odstavek 48. člena ZLS). Ob upoštevanju navedenega, vsebino zahteve iz prvega odstavka 48. člena ZLS smiselno določa prvi odstavek 47. člena ZLS. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s tem odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh (drugi odstavek 47. člena ZLS). Glede na navedene določbe je na vložniku, da sledi pozivu župana in v roku 8 dni svojo vlogo dopolni. Če pa vložnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena, župan pa o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. 5. Pravno varstvo pred Upravnim sodiščem je na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZLS zagotovljeno zoper obvestilo, s katerim je župan obvestil pobudnika in občinski svet. Glede na to, da ZSL zoper poziv ne predvideva pravnega varstva, s pozivom pa tudi ni bilo odločeno o vlogi tožnika, saj gre za sicer z zakonom določen vmesni akt, izdan zaradi dopolnitve zahteve tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Sodišče pri tem dodaja, da mora po določbi drugega odstavka 47. člena ZLS župan preizkusiti ali je pobuda oblikovana v skladu z določbo prvega odstavka istega člena oziroma ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine. V primeru, če ugotovi, da pobuda ni oblikovana v skladu z navedenimi predpisi, mora pozvati pobudnika, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. To pomeni, da župan nejasne ali nepopolne pobude ne more zavrniti, ne da bi predhodno zahteval odpravo pomanjkljivosti. Iz III U vpisnika Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici pa nadalje izhaja, da je tožnik, zoper obvestilo Župana št. 040-001/2016-31 z dne 18. 8. 2016, s katerim je ta na podlagi 47. člena ZLS obvestil tožnika in Občinski svet Občine Idrija, da pobuda za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma ni bila vložena, pri tem sodišču vložil tožbo, v kateri zahteva, naj se odločitev Župana o vloženi pobudi tožnika preizkusi.