Jedro

Sodišče splošne pristojnosti je vezano le na izrek upravne odločbe o odobritvi pravnega posla, izrek take odločbe pa pomeni le to, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ oziroma ZG, ter da je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po obeh navedenih zakonih, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi (civilnopravni) pogoji za veljavnost pravnega posla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel, sklenjen med tožnico A. A. kot prodajalko ter Republiko Slovenijo (zanjo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., v tem upravnem sporu prizadeta stranka) kot kupovalko, katerega predmet je solastniški delež do 1/2 tam navedenih nepremičnin v k. o. Vrhpolje, k.o. Staro Zabukovje, k. o. Trebelno, k. o. Mokronog in k. o. Tržišče v delu, ki se nanaša na kmetijska in gozdna zemljišča, zavrgel pa v delu, ki se nanaša na tam naštete nepremičnine v k. o. Vrhpolje, k. o. Trebelno in k. o. Staro Zabukovje, ki so stavbna zemljišča in območje voda. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ ugotavlja, da je prizadeta stranka uveljavljala predkupno pravico po tretjem odstavku 47. člena Zakona o gozdovih (ZG) in da je s sprejemom ponudbe izpolnila vse zakonsko določene pogoje za uveljavljanje predkupnega upravičenja.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. Ob sklicevanju na določbe 17. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in 47. člena ZG meni, da je pravni posel pod odložnim pogojem odobritve sklenjen, ko upravna enota prejeme izjavo o sprejemu ponudbe, ter da so zato izključene določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o plačilu kupnine.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, s katero sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponoven postopek. Toženki očita kršitev pravil postopka, ker ji ni bilo omogočeno, da se na ustni obravnavi izjavi o pravno odločilnih dejstvih, in ker upravni organ pred izdajo odločbe ni podal svojega videnja zadeve. Trdi, da pogodba s prizadeto stranko ni bila sklenjena, ker ta ni pravilno uveljavila svoje predkupne pravice, in sicer ni ravnala v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 508. člena v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ, saj ni plačala kupnine niti ni dala nobenega zavarovanja. Meni, da bi zato upravni organ moral zavrniti zahtevo za odobritev pravnega posla. Navaja, da ZG in ZKZ ne izključujeta navedenih določb OZ ter da določbe 21. člena ZKZ veljajo le za prednostno pravico po ZG, ne pa tudi za predkupno pravico iz tega zakona. Dodaja, da četudi gre pri predkupni pravici iz 47. člena ZG za sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem, to ne vpliva na obveznost predkupnega upravičenca glede plačila kupnine, saj mora biti za samo sklenitev pogodbe predkupna pravica veljavno uveljavljena. Opozarja, da določbe 47. člena ZG o predkupni pravici Republike Slovenije glede večjih gozdnih kompleksov pomenijo kršitev konkurenčnega prava in kršitev prava EU, ker izkrivljajo konkurenco in pomenijo nedovoljeno državno pomoč državni družbi, ki deluje kot gospodarska družba na trgu. Sodišču zato predlaga, naj v zvezi s tem postavi predhodno vprašanje Sodišču EU. V pripravljalni vlogi opozarja na stališče Vrhovnega sodišča o pretežnostnem načelu pri paketni prodaji v sodbi X Ips 32/2018 in navaja, da gre za takšno paketno prodajo tudi v obravnavanem primeru.

4. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Trdi, da je bila tožnica pred izdajo odločbe seznanjena z ugotovitvami postopka, v postopku pa nista sodelovali stranki z nasprotnimi interesi. Vztraja, da je bila s sprejemom ponudbe pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla.

5. Tudi prizadeta stranka v odgovoru tožbi nasprotuje. Pritrjuje toženki, da ni kršitev pravil postopka in da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve.

6. Pri svojih navedbah so stranke vztrajale tudi na naroku za glavno obravnavo in jih dodatno pojasnjevale, toženka pa je še navajala, da je tožbeni ugovor v zvezi s pretežnostnim načelom pri paketni prodaji prepozen, saj ga tožnica ni uveljavlja v prekluzivnem roku za tožbo.

**Pravno nasledstvo na strani tožeče stranke**

7. Tožnica A. A. je ... 2021 umrla. V upravni spor sta na strani tožeče stranke kot pravna naslednika vstopila dediča B. B. in C. C., ki pravno nasledstvo izkazujeta s sklepom o dedovanju z dne 24. 11. 2021. **Dokazni sklep**

8. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v sodnem spisu, vse listine v upravnem spisu Upravne enote Novo mesto št. 330-719/2019 in vse listine v upravnem spisu Upravne enote Novo mesto št. 330-314/2019. **K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

_Glede ugovora bistvene kršitve pravil upravnega postopka_

10. Tožnika uveljavljata bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker upravni organ ni izvedel ustne obravnave in ker pred izdajo izpodbijane odločbe ni podal svojega videnja zadeve.

11. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora uradna oseba, ki vodi postopek, razpisati ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence.

12. V postopku odobritve pravnega posla stranke z nasprotnimi interesi praviloma nastopajo takrat, kadar je v skupno obravnavanje združeno več postopkov, začetih na predlog različnih predlagateljev, ki si vsak zase prizadeva za priznanje položaja kupca z močnejšo (višje uvrščeno) predkupno pravico, ki imajo v tem smislu nasprotujoči interes. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je bila pravna prednica tožnikov prodajalka, ki si je kot taka prizadevala za prodajo, v postopku pa je bila udeležena le še prizadeta stranka, ki si prizadeva za nakup. Njun interes v navedenem smislu ni bil nasprotujoč. Res pa je, da pravila o predkupni pravici in postopek odobritve pravnega posla lahko pomenijo poseg v prodajalčevo možnost izbire kupca in s tem povezan interes v zvezi s plačilom kupnine, kar je pravna prednica tožnikov v tem primeru smiselno uveljavljala z navedbami, da prizadeta stranka ni plačala kupnine v skladu z drugim in tretjim odstavkom 508. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ. Z vidika prodajalčine možnosti izbire kupca pa je mogoče šteti, da gre za postopek, v katerem sta sodelovali stranki z nasprotujočim interesom.

13. Za presojo utemeljenosti tožbenega očitka je glede na 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 odločilno, ali je očitana kršitev pravil upravnega postopka bistvena. Opustitev ustne obravnave ni našteta med kršitvami, ki se po drugem odstavku 237. člena ZUP vselej štejejo za bistvene. Tožnika sta bila zato dolžna zatrjevati in izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Tega pa nista storila s posplošeno navedbo, da organ ni opravil zaslišanja stranke. Pri zaslišanju stranke v upravnem postopku gre namreč za možnost, da se stranka izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP). Da pravni prednici tožnikov na drugačen način ni bila omogočena možnost izjave o vseh pravno odločilnih dejstvih, pa tožnika konkretizirano ne navajata.

14. Kršitev pravice do izjave sicer uveljavljata tudi z očitkom, da organ njuni pravni prednici pred izdajo prvostopenjske odločbe ni podal svojega videnja zadeve. Vendar pa v zvezi s tem priznavata, da ji je upravni organ 2. 7. 2019 poslal dopis, v katerem ji je predstavil svoje videnje zadeve. Upravni organ ni kršil pravil upravnega postopka, če pred izdajo izpodbijane odločbe pravni prednici tožnikov ni „odgovoril“ na njene pripombe, ki jih je podala v zvezi z navedenim dopisom. Tega ni bil dolžan storiti niti na ustni obravnavi, temveč v izpodbijani odločbi. Ker tožnika ne trdita, da bi šlo v njenih pripombah za druga pravno relevantna vprašanja kot v navedenem dopisu, niti ne trdita, da se toženka do teh pravno relevantnih trditev v izpodbijani odločbi ne bi opredelila, ni podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.

_Glede ugovora nesklenjene pogodbe zaradi neplačila kupnine_

15. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami ureja III. poglavje ZKZ. Skladno z enajstim odstavkom 47. člena ZG določbe III. poglavja ZKZ o postopku in rokih za prodajo po tretjem odstavku 47. člena ZG smiselno veljajo tudi za promet z gozdovi, zato je bila tudi za obravnavani posel potrebna odobritev pravnega posla. Po enajstem odstavku 47. člena ZG se namreč za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, če ni s tem zakonom določeno drugače. Smiselna uporaba ZKZ torej ni predpisana zgolj za uveljavljanje prednostne pravice, temveč tudi za vse postopke in roke prodaje gozdov, kar vključuje tudi uveljavljanje predkupne pravice.1

16. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, kot ga urejata ZKZ in ZG, je oblika usmerjanja pravnega prometa s tovrstnimi nepremičninami za doseganje ciljev prostorske in okoljske politike ter politike gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Z ZKZ in ZG predpisan postopek prodaje teh zemljišč služi dejanski uveljavitvi predkupnih upravičenj, ki so določena v ZKZ za kmetijska zemljišča in v ZG za gozdna zemljišča. Namen usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči je v tem, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Namen usmerjanja prometa z gozdnimi zemljišči pa je zlasti v zagotavljanju uresničevanje njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij.2

17. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek.3 ZKZ v tretjem odstavku 19. členu določa, v katerih primerih se pravni posel ne odobri. Po navedeni določbi ZKZ pa upravni organ ne odobri pravnega posla, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, ali če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ, oziroma (upoštevaje enajsti odstavek 47. člena ZG) če promet ni potekal po postopku in na način, ki jih za promet z gozdnimi zemljišči določa 47. člen ZG, ali če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 47. členu ZG. Gre torej za primere, ko niso izpolnjeni pogoji, ki jih za odobritev določata ZKZ in ZG, ter se nanašajo na situacije, ko pride v poštev predkupno upravičenje in varstvo tega upravičenja. Pri odobritvi pravnega posla upravni organ tako preverja izpolnjenost zgolj teh z ZKZ oziroma ZG predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Le v tem obsegu gre za upravno zadevo, o kateri je pristojen odločati upravni organ.

18. Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku namreč pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Upravni organ zato nima podlage za to, da bi sam reševal pravno vprašanje veljavnosti pogodbe glede na določbe drugega in tretjega odstavka 508. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ. Ne samo, da je za razrešitev tega vprašanja pristojno sodišče splošne pristojnosti, temveč tudi ne gre za predhodno vprašanje v postopku odobritve pravnega posla, saj (kot rečeno) upravni organ odobritev pravnega posla lahko zavrne le, če ni izpolnjen kateri izmed pogojev iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. To, o čemer po navedenem upravni organ odloča v postopku odobritve pravnega posla, je zgolj to, kateri od predkupnih upravičencev, ki je ravnal po postopku in način, predpisan z ZKZ in ZG, ima prednost pri prodaji kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča glede na specialno ureditev prodaje tovrstnih zemljišč po ZKZ oziroma ZG.

19. Kaj drugega ne izhaja niti iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča 1/2012 s 6. 4. 2012. Stališče, da je s tem, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, sklenjen zavezovalni pravni posel (oziroma več takšnih poslov) pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa, in da lahko predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren, s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, namreč ne pomeni, da upravni organ v postopku odobritve pravnega posla presoja tudi obstoj drugih civilnopravnih predpostavk za veljavnost zavezovalnega pravnega posla.4

20. Namen načelnega pravnega mnenja tako ni v tem, da se na upravni organ prenese celotna presoja veljavnosti sklenjenega pravnega posla. Navedeno pravilo, da je s sprejemom ponudbe sklenjen pravni posel, predvsem pomeni, da pred vložitvijo zahteve za odobritev pravnega posla ni treba najprej iztožiti sklenitve pravnega posla, s čimer je bila odstranjena skrb, da bi sodna odločba, s katero bi bila hkrati naložena tudi izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, omogočila obid javno pravne kontrole, predpisane z ZKZ in ZG. Po prvem odstavku 22. člena ZKZ vlogi za odobritev pravnega posla zato ni treba priložiti pogodbe v pisni obliki, temveč zadostuje sklic na sprejem ponudbe. Če po pravnomočnosti odobritve pravnega posla s strani upravne enote, prodajalec predkupnemu upravičencu, čigar pravni posel je bil odobren, ne izstavi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, potrebnega za vknjižbo prenosa lastninske pravice, lahko ta kupec zahteva izpolnitev s tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti. S tako tožbo (ki jo je torej mogoče vložiti šele po pravnomočnosti odločbe o odobritvi pravnega posla) kupec lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva od sodišča, naj ugotovi, da je bila med njima sklenjena pogodba z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in sprejema ponudbe.5 Prodajalec pa ima v taki pravdi možnost uveljavljati, da niso izpolnjeni z OZ predpisani pogoji za to, da je bila pogodba veljavno sklenjena.

21. Po povedanem stališče, ki ga je glede uporabe določb 508. in 513. člena OZ v tej zadevi sprejel upravni organ, in ki mu tožnica nasprotuje, ni ovira za to, da sodišče splošne pristojnosti v morebitni pravdi za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila presoja veljavnost zavezovalnega posla z vidika navedenih določb OZ. Sodišče splošne pristojnosti je namreč vezano le na izrek upravne odločbe o odobritvi pravnega posla, izrek take odločbe pa pomeni le to, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ oziroma ZG, ter da je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po obeh navedenih zakonih, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi (civilnopravni) pogoji za veljavnost pravnega posla.

22. Glede na navedeno vprašanje veljavnosti pogodbe z vidika pravilne uporabe določb drugega in tretjega odstavka 508. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ, ni pravno pomembno za odločitev o obravnavani upravni stvari.6 Tožnica s tem ugovorom zato ne more uspeti.

_Glede očitka kršitve konkurenčnega prava in prava EU_

23. Tožnica v tožbi uveljavlja tudi, da določbe 47. člena ZG o predkupni pravici Republike Slovenije glede večjih gozdnih kompleksov pomenijo kršitev konkurenčnega prava in kršitev prava EU, ker izkrivljajo konkurenco in pomenijo nedovoljeno državno pomoč državni družbi, ki deluje kot gospodarska družba na trgu.

24. Predkupna pravica pojmovno pomeni, da ima predkupni upravičenec prednostno pravico pred ostalimi potencialnimi kupci. Pravo varstva konkurence je namenjeno ohranjanju konkurence na trgu. Njegovi naslovniki, kot izhaja iz 4. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) ter iz 101. in prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, so gospodarski subjekti.

25. V obravnavni zadevi sta tožnika (tako kot pred njima njuna pravna prednica) fizični osebi. Poleg tega v obravnavanem pravnem poslu nastopata kot prodajalca, ne pa kot kupca, v katerih pravni položaj bi bilo lahko morebiti poseženo zaradi prednosti predkupnega upravičenca. Glede na navedeno z zakonsko ureditvijo predkupne pravice države na večjih gozdnih kompleksih ni poseženo v pravice tožnikov na področju varstva konkurence. Ker s tožbo lahko uveljavljata le varstvo svojih pravic, s tem ugovorom že iz tega razloga ne moreta uspeti.

_Glede ugovora zmotne uporabe pretežnostnega načela pri paketni prodaji_

26. Tožbeni razlog, da je izpodbijana odločba nezakonita zaradi zmotne uporabe ZKZ in ZG pri t. i. paketni prodaji, sta tožnika podala šele v pripravljalni vlogi, ki je bila vložena po preteku roka za vložitev tožbe. Toženka uveljavlja, da sta bila tožnika po poteku roka za tožbo z uveljavljanjem tega ugovora prekludirana.

27. Tožba v upravnem sporu je sodno varstvo zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku in s katerim se posega v tožnikov pravni položaj. Sodišče v tem sporu presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Tožba v upravnem sporu je zato pravno sredstvo zoper izpodbijani akt, 30 dnevni rok za njeno vložitev, določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, pa prekluziven in nepodaljšljiv. Po preteku tega roka tožnik tega, kar s tožbo zahteva (tožbeni predlog), ne more več spreminjati oziroma širiti na način, da zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval, ali da poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani.7

28. Okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi (drug odstavek 2. člena ZUS-1), to je obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog, tožnik postavi s tožbenimi navedbami. Tožbeni predlog pa ni tožbeni zahtevek v smislu prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), o katerem odloča sodišče samo v sporu polne jurisdikcije oziroma pri odločanju o adhezijskem zahtevku. To pomeni, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja. Navedeno pomeni, da tožnik z navedbami o spornih dejanskih in pravnih vprašanjih na eni strani in s formalnim predlogom za odločitev na drugi strani določi obseg sodne kontrole konkretnega upravnega akta. Tako mora tožnik v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 v tožbi predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Po uradni dolžnosti sodišče pazi le na ničnost upravnega akta (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).8

29. Tožbo, v kateri mora tožnik med drugim navesti tudi, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, mora vložiti v navedenem prekluzivnem roku iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1. Uveljavljanje novega tožbenega razloga po poteku navedenega zakonsko določenega roka ni dopustno. Pri navajanju novega tožbenega razloga namreč ne gre za odpravljanje pomanjkljivosti sicer pravočasno vložene tožbe ali dopolnjevanje procesnega gradiva po pozivu sodišča, kar je po 31. in 45. členu ZUS-1 sicer dopustno, temveč gre za novo navedbo o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.9

30. Po povedanem nov tožbeni razlog širi s tožbo uveljavljan vsebinski obseg izpodbijanja upravnega akta, zaradi česar gre (v vsebinskem smislu) za novo tožbo. Ker te, kot rečeno, po preteku 30 dni od vročitve izpodbijanega akta ni več mogoče vložiti, za presojo pravočasnosti novega tožbenega razloga ne more biti relevantno, ali je imel tožnik za zamudo morebitne upravičene razloge.10

31. Ker sta tožnika (oziroma pred njima njuna pravna prednica) tožbeni razlog, da je izpodbijana odločba nezakonita zaradi zmotne uporabe ZKZ in ZG pri t. i. paketni prodaji, uveljavljala šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 11. 2021, medtem ko je prekluzivni rok za tožbo potekel že 30. 12. 2019 (to je zadnji dan, ko je pravna prednica tožnikov lahko vložila tožbo), gre za prepozen in zato za nedopusten tožbeni razlog, zaradi česar ga sodišče ni presojalo in se do njega ni vsebinsko opredeljevalo.

32. Kljub temu, da je navedeni tožbeni razlog prepozen, in kljub stališču, da zamude ni mogoče upravičiti, pa sodišče zgolj pripominja, da spremenjena sodna praksa (kar tožnik smiselno uveljavlja s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 32/2018) tudi sicer ni upravičen razlog za zamudo. Če sta tožnika oziroma njuna pravna prednica menila, da niso izpolnjeni pogoji za skupno prodajo gozdnih in kmetijskih zemljišč po določbah ZKZ in ZG, bi to lahko uveljavljala že v upravnem postopku in nato v pravočasni tožbi. Poleg tega tožnika nimata niti pravnega interesa za uveljavljanje tega tožbenega razloga, saj sta prodajalca, njuna pravna prednica pa je tista, ki je oblikovala ponudbo tako, da je kot pogoj postavila skupno prodajo gozdnih in kmetijskih zemljišč.

_Sklepno_

33. Po povedanem tožbeni ugovori, ki jih tožnika uveljavljata v pravočasni tožbi, niso utemeljeni. Niso pa podani niti ničnosti razlogi iz prvega odstavka 279. člena ZUP. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

34. Odločitev o stroških postopka, ki jih priglaša tožnica temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

35. Ta odločitev vključuje tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov postopka prizadeti stranki. Ker ZUS-1 nima posebnih določb glede vprašanja povrnitve stroškov prizadetih strank, je glede tega treba uporabiti ZPP, zlasti 154. in 155. člen. Prizadeta stranka je v postopku uveljavljala, naj sodišče tožbo zavrne, kar pomeni, da je s svojim zahtevkom uspela, vendar pa je sodišče presodilo, da s svojimi navedbami ni z ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Zato je ocenilo, da priglašeni stroški niso bili potrebni.

1 Prim. sodbo tega sodišča I U 295/2020. 2 Gl. prvi odstavek 1. člena v zvezi s 3. členom ZG, ter Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (ZG-B) - druga obravnava - EPA 1603-IV. 3 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012. 4 Prim. tudi sodne odločbe Vrhovnega sodišča I Up 76/2019 in X Ips 33/2018 (zlasti op. št. 15). 5 Dvanajsti in trinajsti odstavek obrazložitve navedenega načelnega pravnega mnenja VS RS. 6 Smiselno enako je sodišče presodilo že v sodbah I U 205/2019 in I U 1055/2020. 7 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 159/2015. 8 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 295/2016 in I Up 33/2019. 9 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 168/2019. 10 Da bi bilo mogoče zamudo opravičiti, po presoji sodišča iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 168/2019 ne izhaja.