Jedro

Posojilni pogodbi sta bili sklenjeni v času trajanja zakonske zveze strank tega postopka zavarovanja zaradi gradnje in opreme diskoteke. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kot tudi svojim posebnim premoženjem (2. odst. 56. čl. ZZZDR), zakonec, ki je ob poravnavi dolga plačal več, kot znaša njegov del dolga, pa ima pravico povračilo tega terjati od drugega zakonca (3. odst. 56. čl. ZZZDR). Navedeno pa kaže na verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice. Dejstva, ki jih v pritožbi navaja dolžnica (namen posojila in zgolj formalen obstoj zakonske zveze), presegajo namen postopka zavarovanja, v katerem za odločitev zadoščajo verjetno izkazana dejstva, in bodo predmet obravnavanja v tekočih pravdnih postopkih, v katerih bo morala biti terjatev upnika ugotovljena z višjo, za meritorno odločbo potrebno stopnjo resnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin ugovor zoper izdano začasno odredbo, s katero je v zavarovanje denarne terjatve upnika v znesku 3.680.000,00 SIT dolžnici prepovedalo odtujitev njenega solastninskega deleža nepremičnin vl. št. 1604 k.o. ... in to prepoved zaznamovalo v zemljiški knjigi.

Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določila postopka, ker se v obrazložitvi sklepa sklicuje na pravdni spis P 112/95, za katerega pa ni razvidno, da ga je pogledalo. Poleg tega se dokazni sklep na naroku o izvedbi dokazov in vpogledu v pravdne in izvršilne spise ne ujema z navedbami izpodbijanega sklepa o vpogledu v spise. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj v obrazložitvi navaja, da iz listinske dokumentacije izhaja, da je bilo dejansko v času trajanja zakonske zveze najetih več posojil za financiranje gradnje in opreme diskoteke, ki je vknjižena v zemljiški knjigi pri vl. št. 2486 k.o. .. v glavnici 20.000.000,00 SIT, obstajajo pa še posojila in dolgovi, iz naslova opreme in obratovanja diskoteke v nadaljnji višini 20.000.000,00 SIT. Listinska dokumentacija, ki naj bi dokazovala, da gre za skupno premoženje pravdnih strank, v obrazložitvi ni konkretizirana. Po mnenju dolžnice izhaja iz dokazov ravno nasprotno. Posojilna pogodba z dne 12.3.1994 je bila sklenjena med posojilodajalcem M. J. in upnikom kot posojilojemalcem. Dolžnica je pogodbo podpisala namesto overitve pri pristojnem občinskem organu. Dolžnica torej ni bila posojilojemalka, temveč je nastopala le kot priča pri podpisu pogodbe skupaj z ženo posojilodajalca. Iz same pogodbe tudi ni razviden namen posojila. V zvezi z najetjem posojla pri SIB Banki pa dolžnica poudarja, da je bila zakonska zveza med strankama res formalno razvezana 30.3.1995, vendar pa v času, ko je prišlo o vknjižbe hipoteke, med strankama ekonomska skupnost ni več obstajala. Glede na navedeno torej upnik ni z gotovostjo dokazal obstoja svoje terjatve, poleg tega pa sodišče ocenjuje, da bo dolžnica glede na vsebino začasne odredbe utrpela le neznantno škodo. Tudi v tem delu sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj bi moralo sodišče tudi obstoj neznatne škode konkretno opredeliti in obrazložiti, kakšno škodo bo dolžnica utrpela in v čem je neznatnost te škode. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da bo njenemu ugovoru ugodeno, ali pa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Bistveno kršitev določb postopka pritožnica vidi v tem, da je sodišče pregledalo tudi pravdni spis P 112/95, ki ni bil sprejet v dokazni sklep na naroku in ker se tudi sicer listine iz dokaznega sklepa ne ujemajo s tistimi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v sklepu. Pri tem pa spregleda, da sodišče prve stopnje pravdnega spisa P 112/95 niti ni pregledalo, podatke, ki jih v zvezi s tem navaja, pa je črpalo iz predlogu za začasno odredbe priložene sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu o razvezi zakonske zveze med strankama tega postopka. Ko pa je navedeno opravilno številko navedlo ponovno, je napravilo pisno napako, saj se sklicuje na zadevo, v kateri dolžnica vtožuje delež iz naslova skupnega premoženja pri nepremičnini vl. št. 2486 k.o. ..., kar je očitno pravdna zadeva P 83/96, ki pa je zajeta v dokaznem sklepu, sprejetem na naroku. Kolikor pa se morda vsi pregledani spisi ne ujemajo s tistimi iz dokaznega sklepa (pri tem gre le za zadevo I 1321/96), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da na ta izveden dokaz sodišče prve stopnje niti ni oprlo svoje odločitve, na drugi strani pa opozarja, da načelo kontradiktornosti v postopku izvršbe in zavarovanja ni uveljavljeno v enaki meri, kot v pravdnem postopku, saj se v njem praviloma odloča le na podlagi vlog in pisanj (29. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Uveljavljana procesna kršitev torej ni podana, prav tako pa je ne predstavlja opustitev povsem natančne specifikacije listinske dokumentacije, kot jo želi pritožnica. Katero listinsko dokumentacijo je sodišče prve stopnje pregledalo, je navedlo, prav tako pa je pravilno ugotovilo, katera dejstva iz nje izhajajo.

Sodišče prve stopnje pa je nadalje pravilno ugotovilo tudi obstoj pogojev, potrebnih za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Te določa ZIZ v 270. čl., pri čemer pri prvem pogoju (obstoj oziroma nastanek terjatve) zadošča že njegova verjetnost. Obe posojilni pogodbi, ki ju v pritožbi omenja dolžnica, sta bili sklenjeni v času trajanja zakonske zveze strank tega postopka zavarovanja, pri čemer iz njih ne izhaja, da bi posojila prevzel le upnik, čeprav je sicer naveden kot posojilojemalec. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, so bila posojila vzeta zaradi gradnje in opreme diskoteke. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) in v zvezi s tem premoženjem (diskoteko) med strankama že teče pravdni postopek. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kot tudi svojim posebnim premoženjem (2. odst. 56. čl. ZZZDR), zakonec, ki je ob poravnavi dolga plačal več, kot znaša njegov del dolga, pa ima pravico povračilo tega terjati od drugega zakonca (3. odst. 56. čl. ZZZDR). Doslej navedeno pa kaže na verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice, kar vse je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Dejstva, ki jih v pritožbi navaja dolžnica (namen posojila in zgolj formalen obstoj zakonske zveze), presegajo namen postopka zavarovanja, v katerem za odločitev zadoščajo verjetno izkazana dejstva, in bodo predmet obravnavanja v tekočih pravdnih postopkih, v katerih bo morala biti terjatev upnika ugotovljena z višjo, za meritorno odločbo potrebno stopnjo resnice.

V zvezi z drugim, za začasno odredbo potrebnim pogojem je sodišče prve stopnje ocenilo, da bo, upoštevajoč vsebino začasne odredbe, dolžnica utrpela le neznatno škodo. Dolžnica v pritožbi sicer graja takšen zaključek sodišča prve stopnje, vendar zgolj pavšalno, saj ne pojasni, v čem naj bi sploh utrpela škodo. Takšni splošni graji zato pritožbeno sodišče ni moglo ugoditi.

Po povedanem torej pritožba dolžnice ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zezi s 15. čl. ZIZ).