Jedro

Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki izročitev sob št.252 in 248, čajne kuhinje z balkonom v stavbi D. Proti ugoditvenemu delu se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti. Podredno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Postopek je bil pravilno izpeljan in vsi relevantni dokazi so bili izvedeni.

Sodišče pa je napačno sklepalo in opredelilo dejansko stanje ter zato uporabilo materialno pravo. Nesporno je bilo ugotovljeno, da se je tožena stranka izselila, zato je sodišče zavrnilo izpraznitveni zahtevek. Nesporno je bilo ugotovljeno, da so prostori izpraznjeni.

Žena zakonitega zastopnika tožeče stranke, J. J. ali oba zastopnika direktorja, s katerima se je toženec pred izročitvijo prostorov pogovarjal, so tožečo stranko zavajali ter mu niso izdali potrdila o izročitvi prostora ni kriv toženec. Napačno je sklepanje, da prečrtanje številke izročenih sob pomenijo, da so bili izročeni drugi prostori. Drugih prostorov toženec ni imel v posesti. Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bili izročeni drugi prostori, ne pa prostori, katerih izročitev se zahteva. Nepravilno sklepa sodišče, da ni mogoče ugotoviti, za katere nepremičnine je tožena stranka pridobila ključe. Ni pričakovati, da bi si tožena stranka za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja kupovala dve nepremičnini. Na sedanjem naslovu je bila prijavljena že prej. Notorno je, da prodajalci pred sprejemom celotne kupnine ne dovolijo prevzema prodanih nepremičnin.

Notornih dejstev se ne dokazuje. Tožena stranka je dokazala, da je izročila kjuče praznih prostorov ženi zakonitega zastopnika, zakar je ta izdala potrdilo. Pojasnila je dejstva okrog številk. O obvestilu ob pravilih številkah je obvestil osebo, kateri je izročil ključe. Tega tožeča stranka ni zanikala.

Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je bilo nesporno ugotovljeno, da so bili sporni prostori izpraznjeni. Tožena stranka je v pravdi trdila, da se je že pred vložitvijo tožbe izselila in da je sporne prostore izročila tožeči stranki. V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožena stranka izselila iz spornih prostorov po vložitvi tožbe. Spor med pravdnima strankama pa je o tem, ali je prišlo do izročitve praznih prostorov (oseb in stvari) tožeči stranki.

Tožena stranka se brani z ugovorom, da je ključe izročila T. J., ženi direktorja tožeče stranke in da je s tem svojo dolžnost po pogodbi opravila. Treba je pojasniti, da gre v konkretnem primeru za prostore, ki niso stanovanje po določbah Stanovanjskega zakonan (Ur.l. RS št. 18/98). Vendar gre za uporabo prostorov, v katerih so stanovali toženec in njegova družina po najemni pogodbi, katero je tožena stranka sklenila 30.3.1994 (priloga A1). To pomeni, da gre za najemno razmerje za prostore, kateri niso stanovanje po stanovanjskem zakonu, vendar je pojem uporabljenja prostorov in s tem vezana izselitev in izpraznitev, mogoče analogno upoštevati tiste določbe stanovanjskega zakona, ki urejajo položaj po prenehanju najemne pogodbe, pa gre za izpraznitvene zahtevke. Tako naprimer določba 58. čl. Stanovanjskega zakona govori o izpraznitvi stanovanja. To pomeni, da je najemnik dolžan prostore izprazniti in ne le prenehati uporabljati prostore v fizičnem pomenu. Izpraznitev pomeni tudi izročitev prostorov v takem stanju, kot so bila ob sklenitvi pogodbe, brez preostalih stvari in oseb.

Tožena stranka v pritožbi jasno pove, da se z ugotovljenim dejanskim stanjem strinja. To pomeni, da nima drugih dokaznih predlogov.

Sodišče prve stopnje ni verjelo toženi stranki, da je korektno izročila sporne prostore s tem, ko je vrnila ključe ženi direktorja, ki je na potrdilo napisala, da bo prejel potrdilo naknadno. Tega potrdila tožeča stranka ni izdala. Glede na to, da v pravdi tožeča stranka vztraja z zahtevkom, ni pravilen sklep tožene stranke, da je izročitev bila opravljena. Tožena stranka bi z dokaznim predlogom z ogledom na kraju samem zlahka dokazala, da je svoje dolžnosti kot najemnik iz pogodbe opravila. Tega dokaza tudi v pritožbi ne ponuja.

Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje o spornem potrdilu. Ni mogoče iz samega potrdila in poteka dogodkov za tem sporočala o napačnih številkah, da bi bila s tem izročitev opravljena.

Nepomembne pa so pritožbene navedbe v zvezi z dejstvi, kdaj in kako je tožena stranka pridobila novo stanovanje. Dolžnost tožene stranke je bila, da izprazni sporne prostore in jih prazne izroči tožeči stranki. Ni pomembno, kam se je tožena stranka preselila in tudi ni pomembno, kdaj je pridobila lastninsko pravico in posest na svoji hiši. Gre za indic o tem, kdaj se je izselila. Ker tožena stranka ni dokazala svojih trditev o tem, da bi sporne prostore izročila tožeči stranki, ki v pritožbenem zahtevku vztraja, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP/77). Sodišče prve stopnje namreč v postopku ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je zadosti ugotovljeno, materialnopravno pa je bilo tudi pravilno uporabljeno.