23. 10. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata slovenskih diplomatov, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Stanislav Sikošek, na seji 23. oktobra 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Administrativnega dogovora o izvajanju sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Uradni list RS, št. 30/10, MP, št. 5/10) v delu, ki se nanaša na 3., 20., 21., 22., 23., 24., 37. in 38. člen Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sindikat slovenskih diplomatov (reprezentativni sindikat za dejavnost zunanjih zadev) vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 3., 20. do 24. ter 37. in 38. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Predlagatelj meni, da so z izvajanjem navedenega sporazuma ogrožene pravice delavcev, ki so del svoje pokojninske dobe prebili na delovnih mestih v zveznih organih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ogrožene naj bi bile pravice delavcev iz drugega odstavka 14. člena, prvega in drugega odstavka 50. člena ter 21. in 34. člena Ustave. Z izvajanjem Sporazuma naj bi bili kršeni tudi 2. člen (zlasti načelo varstva zaupanja v pravo in načelo pravičnosti) ter 153. in 155. člen Ustave. Predlagatelj meni, da gre v primeru nekdanjih zveznih uslužbencev (še posebej uslužbencev zveznega zunanjega ministrstva) za poseben pravni položaj, zato naj bi bilo urejanje priznavanja pravice do pokojnine in njene odmere s Sporazumom tudi za te osebe protiustavno. Meni, da zahteva po drugačni ureditvi položaja teh oseb pri priznavanju in odmeri pokojnin izhaja tudi iz drugega odstavka 17. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I – UZITUL). Ureditev priznavanja in odmere pokojnine s Sporazumom naj bi pomenila, da je del pokojnine, ki je vezan na plačilo prispevkov v pokojninski sklad nekdanje Socialistične republike Srbije, odmerjen v skladu s pokojninsko zakonodajo današnje Republike Srbije. To naj bi nadalje pomenilo, da bi prejeli pokojnino v nižji (skupni) višini, kot bi jo prejeli, če bi bila pokojnina tudi za pokojninsko dobo, pridobljeno v Socialistični republiki Srbiji, odmerjena v Republiki Sloveniji. Posledično predlagatelj izpodbija tudi ZPIZ-2. Temu očita protiustavno pravno praznino, ker ne ureja posebnega pravnega položaja nekdanjih zveznih uslužbencev oziroma ker ne določa, da Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja nekdanjim zveznim uslužbencem, ki jim del pokojnine izplačuje nosilec zavarovanja iz Republike Srbije, in sicer razliko med višino pokojnine, ki bi bila odmerjena ob predpostavki, da je bila celotna pokojninska doba prebita v Republiki Sloveniji, in dejansko odmerjeno višino pokojnine.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če izkaže, da so z izpodbijanim predpisom ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

3.Predlagatelj je izkazal prvi zakonski pogoj. Je reprezentativni sindikat v dejavnosti. Za izpolnitev drugega pogoja pa mora predlagatelj izkazati, da izpodbijana ureditev ogroža pravice delavcev. Pri tem je treba poudariti, da za izkazovanje navedene procesne predpostavke ne zadostuje zgolj navedba, da se bodo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve pravice delavcev zmanjšale oziroma poslabšale. Predlagatelj mora izkazati konkretno in neposredno ogroženost pravic delavcev, abstraktna ogroženost ne zadostuje za izpolnitev navedenega zakonskega pogoja. Predlagatelj utemeljuje ogroženost pravic delavcev z navedbo, da bo sorazmerni del pokojnine za zavarovalno dobo, pridobljeno v Socialistični republiki Srbiji, ki bo odmerjen po predpisih Republike Srbije, nižji, kot bi bil, če bi bila pokojnina tudi za ta del odmerjena po predpisih Republike Slovenije.

4.Ustavno sodišče je v zvezi s presojo izpolnjenosti pogoja ogroženosti pravic delavcev iz prvega odstavka 23.a člena ZUstS zavzelo že več stališč. V zvezi s presojo zahteve reprezentativnega sindikata za oceno ustavnosti več predpisov s področja socialne varnosti je zavzelo stališče, da neplačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne vpliva na pridobitev pravic iz tega zavarovanja, zaradi česar tudi ne ogroža obstoja pravic delavcev, zato je zahtevo zavrglo (sklep št. U-I-104/10 z dne 23. 6. 2010). Zavrglo je tudi zahtevo sindikatov za oceno ustavnosti drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 143. člena takratnega Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 – ZUJF), ker izpodbijane določbe, ki so urejale le višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcev pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, niso pa urejale delovnopravnega položaja delavcev, pravic delavcev niso mogle ogroziti (sklep št. U-I-170/12 z dne 12. 7. 2012). Tudi znižanje plače ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev kot procesne predpostavke iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS (sklep št. U-I-119/12 z dne 23. 1. 2014).

5.Ker predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnik dr. Ernest Petrič je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Korpič – Horvat in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik