Jedro

Pomanjkljiv predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje nobenih navedb o okoliščinah, ki bi kazale na pomembnost navedenih pravnih vprašanj, je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 7. 5. 2003 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (menice) zoper dolžnika T. s.p. in L. I. zaradi izterjave 9.674,36 EUR. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je izdalo dva sklepa o izvršbi In 2003/00058 in I 2003/00498 z dne 11. 10. 2004. Po ugovorih in delni razveljavitvi sklepov o izvršbi sta pri Okrožnem sodišču v Mariboru tekli pravdi zaradi plačila 9.674,35 EUR pod II P 835/2005 in II P 836/2005. V zadevi II P 835/2005 je bil zaradi umika tožbe in soglasja tožene stranke z umikom pravdni postopek s sklepom z dne 10. 1. 2008 ustavljen v skladu s tretjim odstavkom 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. V obravnavani zadevi II P 836/2005 je prvostopenjsko sodišče s sodbo z dne 7. 9. 2009 odločilo, da ostane sklep o izvršbi I 2003/00498 z dne 11. 10. 2004 zoper toženko, ki je nastopila kot porok, v veljavi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem pojasnjuje potek obeh izvršilnih in pravdnih postopkov. Nato postavlja „pomembno pravno vprašanje“, ali procesna pravila ZPP omogočajo, da se na podlagi napačnega oštevilčenja iste izvršilne zadeve vodita dva pravdna postopka, enkrat zoper dva dolžnika in drugič samo zoper enega dolžnika, to je toženko. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije, ker kar nekaj procesnih predpostavk v takem primeru preprečuje vodenje dveh pravdnih postopkov v isti zadevi, ker v spisu II P 836/2005 ni tožbe, v zadevi II P 835/2005 pa je postopek zaradi umika tožbe že končan. Določila ZPP ne dajejo podlage sodišču, da o istem zahtevku odloča večkrat. 5. Predlog ni dovoljen.

6. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določena vsebina predloga za dopustitev revizije. Stranka mora v predlogu natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Stranka mora zatrjevane kršitve postopka opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Vsemu temu tožena stranka kot predlagateljica ni zadostila. Sicer je iz predloga razbrati, da opisno uveljavlja kršitvi postopka prepovedi litispendence (kar ni dovoljen revizijski razlog) in neupoštevanja pravnomočnosti (odločanja o zahtevku, o katerem je bilo že odločeno, kar je sicer očitno neutemeljeno, saj ustavitev postopka zaradi umika tožbe ne ustvarja učinka pravnomočnosti). Vendar pa predlog za dopustitev revizije ne navaja, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, predvsem pa ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je zato predlog tožene stranke, ki ni ravnala v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, na podlagi šestega odstavka 367.b člena zavrglo.