Jedro

Pri premestitvi osebe iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda v negovalni oddelek istega zavoda je treba preveriti, ali bo v varovanem oddelku zagotovljena njenemu zdravstvenemu stanju ustrezna terapevtska oskrba, in prostorske možnosti za sprejem. Če bi bila premestitev izvedena v prezasedene prostore ali v prostore, kjer terapevtska obravnava dementne osebe ni izvedljiva, je taka premestitev lahko hujši poseg kot varstvo in oskrba v varovanem oddelku, ki ga najbližje osebe sprejemajo, nasprotna udeleženka pa posega v osebno svobodo zaradi nepokretnosti ne čuti. Nameščanje na hodnike, skupne prostore, v okolje, kjer ni zagotovljen ustrezen terapevtski tretman, ni sprejemljivo niti z vidika ustavnih pravic nameščene osebe niti z vidika ustavnih pravic drugih uporabnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1.točka izreka). Predlog za zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku predlagatelja – Doma starejših občanov X (v nadaljevanju DSO X) – je zavrnilo (2. točka izreka).

2. Pritožujejo se hčerke nasprotne udeleženke. Predlagajo razveljavitev postopka in ponovno izvedbo postopka z upoštevanjem določil Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), s katerimi so varovane pravice nasprotne udeleženke. Navajajo, da je bil izpodbijani sklep vročen le eni od pritožnic, drugima dvema pritožnicama pa ne. Navajajo, da so najbližje osebe, pa jim sodelovanje v postopku ni bilo omogočeno. Niso bile vabljene na obravnavo, ni jim bilo omogočeno zastavljanje vprašanj, niso bile seznanjene s postavitvijo odvetnika, niso imele možnosti vpogleda v spis. Sklicujejo se na 46. in 47. čl. ZDZdr in poudarjajo, da zakon predvideva vabljenje najbližje osebe na narok. Kljub temu, da za mamo skrbijo in jo dnevno obiskujejo, jim je bila možnost sodelovanja v postopku in varovanja materinih koristi odvzeta. Navajajo, da so prizadete, ker je bila nasprotna udeleženka obravnavana le s strani oseb, ki so jo v času obravnave prvič videle in njenega stanja ne poznajo v celoti. Obravnavana je bila kot »primer« in ne kot oseba s spoštovanjem njenega dostojanstva. Ni ji bila zagotovljena pravica, da je zastopana po postavljeni skrbnici za poseben primer A. A., katere naloge iz odločbe z dne 10. 1. 2014 so naslednje: zastopanje varovanke, njenih koristi, pravic in interesov pri vseh zadevah, vezanih na institucionalno varstvo; zastopanje varovanke pri urejanju vseh zdravstvenih zadev. Ker skrbnica ni bila vabljena, je bila kršena pravica nasprotne udeleženke do ustrezne obravnave in spoštovanja njenih osnovnih potreb ter dostojanstva, kar ji pripada po 34. čl. Ustave RS. Izpodbijana odločba skrbnici ni bila vročena. Postavljeni odvetnik nasprotne udeleženke ni ustrezno zastopal. V telefonskem razgovoru je povedal, da ne zastopa varovankinih pravic, ampak nadzoruje izvedbo postopka; kljub pozivu pritožnic pritožbe zoper izpodbijani sklep ni želel vložiti. Ni upoštevan 79. čl. ZDZdr, ki terja upoštevanje mnenj zavoda, osebnih okoliščin in predlogov najbližje osebe (skrbnice). Odločeno je v nasprotju z mnenjem domske zdravnice psihiatrinje. Predlagatelj je z vložitvijo predloga želel zagotoviti obstoječo pravico nasprotne udeleženke do bivanja na varovanem oddelku – zaradi zagotovitve kvalitete bivanja nasprotne udeleženke in drugih varovancev. Strokovno je dokazano, da so za dementne osebe pomembni predvsem red in stalnost, saj vsaka sprememba takšno osebo zmede in negativno vpliva na njeno duševno stanje. S sklepom je predlagatelju naloženo nekaj, česar zaradi prostorskih razmer – prezasedenosti – ne more izvesti. Z nameščanjem nasprotne udeleženke v prezaseden oddelek bi bile kršene osnovne človekove pravice nasprotne udeleženke, kot tudi sostanovalcev, ki v zavodu že bivajo. Z namestitvijo nasprotne udeleženke v prepolni oddelek bi prišlo do kršenja zakonsko in ustavno varovanih pravic vseh uporabnikov doma: pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. čl. Ustave RS), pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. čl. Ustave RS); do kršitve pravilnikov, ki določajo prostorske pogoje in do kršitve pogodb, sklenjenih med DSO X in pritožnicami glede vrste in načina zagotavljanja institucionalnega varstva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nasprotna udeleženka je že nameščena v varovanem oddelku predlagatelja – na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pr 551/2017 z dne 2. 7. 2018. Pred iztekom tam predvidene namestitve je predlagatelj – skladno z drugim odstavkom 77. čl. ZDZdr – predlagal podaljšanje namestitve na tem oddelku. V varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je osebo, ki privolitve za namestitev ni sposobna podati, mogoča namestiti izključno s posredovanjem sodišča; njen zakoniti zastopnik privolitve ne more nadomestiti. Ustavno sodišče, ki je z odločbo U-I-294/12-20 z dne 10.6.2015 razveljavilo tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek tretjega odstavka 74. čl. ZDZdr, je do drugačne zakonske ureditve, ki še ni sprejeta, odločilo, da mora biti zagotovljena sodna kontrola odvzema prostosti osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. 5. Pri obravnavi predloga je sodišče dolžno smiselno uporabiti določbe 40. do 52. čl. ZDZdr. Podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku dovoli, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: – če je aktualno bolnišnično zdravljenje zaključeno oz. ni potrebno; – če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; – če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; – če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; – če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); – če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstven zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. čl. ZDZdr).

6. Določila 40. do 52. čl. ZDZdr so spoštovana. Postopek je bil začet na predlog socialno varstvenega zavoda – pred iztekom na podlagi prejšnjega sklepa sodišča izvedene namestitve; postavljena sta bila odvetnik in izvedenka psihiatrične stroke. Razpisan je bil narok, katerega sta se oba – odvetnik in sodna izvedenka – udeležila. Izvedenka je podala mnenje o zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke. Ker je bil na narok vabljen odvetnik, je bilo za varstvo pravic in koristi nasprotne udeleženke poskrbljeno, kljub temu, da najbližje osebe na narok niso bile vabljene. Sodišče je zaslišalo izvedenko, zaslišanje nasprotne udeleženke pa zaradi njenega zdravstvenega stanja ni bilo mogoče. Pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov je bila nasprotni udeleženki omejena, ker bi sicer zanjo nastale škodljive posledice, kar je strokovna ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke. Izpodbijani sklep je bil vročen udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe, tudi eni od pritožnic (najbližji osebi). Ni izkazano, da odvetnik nasprotne udeleženke oz. njenih interesov ne bi ustrezno zastopal. 7. Pravilno je presojan tudi ne/obstoj pogojev za nadaljnje zadrževanje na varovanem oddelku. Pritožnice ne nasprotujejo ugotovitvi, da je nasprotna udeleženka povsem nepokretna ter odvisna od pomoči drugih. Z njo komunikacija ni možna, ker ne govori; občasno spreminja mimiko obraza. Potrebno jo je hraniti. V takem stanju ne ogroža niti sebe niti drugih, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pogojev za nadaljnje zadrževanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ni. Podaljšanje zadrževanja ali sprejem na varovani oddelek je dopusten samo v primeru obstoja vseh zgoraj naštetih pogojev (kumulativno). Predlog lečeče zdravnice za namestitev na varovani oddelek ni preverljiv, ker razlog za povečan nadzor, ki naj bi ga nasprotna udeleženka potrebovala, ni opisan.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna udeleženka potrebuje stalno in popolno oskrbo, ki jo je mogoče zagotoviti na negovalnem oddelku istega socialno varstvenega zavoda, ni pa predlagateljevih prostorskih, kadrovskih in drugih kapacitet na drugih oddelkih preverilo. Nasprotna udeleženka bo iz oddelka, kjer je zagotovljena njenemu zdravstvenemu stanju ustrezna terapevtska oskrba (demenca vaskularnega tipa, parkinsonizem), premeščena na drug oddelek, kjer ni nujno, da taka oskrba obstaja. Razen tega je polna zasedenost domov za ostarele, poleg tega pa še dolge čakalne vrste uporabnikov, ki storitve institucionalnega varstva nujno potrebujejo, splošno znano dejstvo. V primeru zavrnitve predloga je predlagatelj nasprotno udeleženko dolžan premestiti iz varovanega oddelka in to takoj, saj – v primeru zavrnitve predloga – podlage za njeno zadrževanje na varovanem oddelku nima več. Pritožnice se sklicujejo na pogodbeno urejeno razmerje s predlagateljem glede materine oskrbe in varstva, zato je tudi ta odnos razlog, da mora biti nasprotni udeleženki tudi v bodoče nudeno ustrezno varstvo in oskrba v okviru institucionalnega varstva. Trditev pritožnic, da bi bila namestitev na negovalnem oddelku zaradi prezasedenosti taka, da bi bilo poseženo v pravico nasprotne udeleženke do osebnega dostojanstva, je treba preveriti v ponovljenem postopku. Iz podatkov spisa namreč ni razvidno, da bi sodišče preverilo pogoje, v katerih bo nasprotni udeleženki po premestitvi iz varovanega oddelka nudena oskrba in varstvo. Če bi bilo to v prezasedenih prostorih ali prostorih, kjer terapevtska obravnava dementne osebe ni izvedljiva, je taka oskrba lahko hujši poseg v osebnostne pravice kot varstvo in oskrba v varovanem oddelku, ki ga najbližje osebe sprejemajo, nasprotna udeleženka pa posega v osebno svobodo zaradi nepokretnosti ne čuti. Iz odločb Vrhovnega sodišča (II Ips 51/2019, II Ips 71/2019) in Ustavnega sodišča RS (U-I-477/18) je razvidno, da nameščanje na hodnike, skupne prostore, v okolje, kjer ni zagotovljen ustrezen terapevtski tretman, ni sprejemljivo niti z vidika ustavnih pravic nameščene osebe niti z vidika ustavnih pravic drugih uporabnikov.

9. Izpodbijana odločba je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavljena. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče presodilo tudi primernost okolja (prostorski, kadrovski pogoj za varstvo in oskrbo), v katerega bo nasprotna udeleženka po premestitvi iz varovanega oddelka nameščena. Ker iskanje primerne namestitve terja določen čas in ker je vanj treba vključiti tudi najbližje osebe, je odločitev razveljavljena in ne spremenjena. Le na ta način bo nasprotni udeleženki po premestitvi iz varovanega oddelka zagotovljeno ustrezno varstvo in oskrba (355. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. čl. ZDZdr in 42. čl. Zakona o nepravnem postopku - ZNP-1)