Jedro

V času podaje sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Te določbe so se nanašale predvsem na način izbire presežnih delavcev in so določale kriteriji, ki bi jih tožena stranka pri izbiri delavca, kateremu bo podala odpoved, morala upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožnice, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 3. 2008 nezakonita; ugotovitev, da ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 31. 8. 2007, sklenjena za polni delovni čas in nedoločen delovni čas, za delovno mesto učiteljice strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka in organizatorja; da je tožena stranka dolžna tožnici priznati delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 31. 8. 2007 od prenehanja delovnega razmerja do 30. 9. 2008 v obsegu polnega delovnega časa, od 1. 10. 2008 dalje pa v obsegu 28,86 % delovnega časa in ji priznati vse pravice iz naslova delovnega razmerja; da je odpovedni rok 45 dni nezakonit, ker Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja določa trimesečni odpovedni rok; da je tožena stranka dolžna tožnici vpisati v delovno knjižico delovno dobo za čas od poteka odpovednega roka do ponovnega nastopa dela. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker sodišče med postopkom ni uporabilo določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče je v sodbi odločilo o dejstvih samo s seboj v nasprotju in med tem kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin, zapisnika o izvedbi dokazov in listinami v spisu. Uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti oziroma jih ni uporabilo pravilno. Navaja, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 3. 2008 nanaša na delovno mesto učiteljice strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka ter organizatorja izobraževanja tudi v programu za odrasle. Sicer pa vse predložene listine dokazujejo, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 8. 2007 bilo upoštevano, da se ukine delovno mesto učiteljice strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka ter organizator izobraževanja ter da je zato s tožnico sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za poučevanje strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka v programih izobraževanja odraslih ter organizacijo gostinskih tečajnih oblik, ki se izvajajo v okviru izobraževanja odraslih. Dejstvo je, da bi delodajalec delavki ob upoštevanju vseh določb ZDR moral omogočiti opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. ŠCZ-2007/21, ji omogočiti poučevanje strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka v programih izobraževanja odraslih ter organizacijo gostinsko-tehničnih oblik, ki se izvaja v okviru Šolskega centra ..., enota izobraževanja odraslih – 50 % do 15. 1. 2008 in 100 % od 16. 1. 2008 dalje. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 3. 2008 za delovno mesto učiteljice strokovno-tehničnih (pravilno: teoretičnih) predmetov in praktičnega pouka in organizatorja nezakonita. Pri tem pritožnica izpostavlja napačen postopek pred izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnice in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da sta pravdni stranki sklenili le eno pogodbo o zaposlitvi z dne 31. 8. 2007 za nedoločen čas z opisom del in nalog, kot je razvidno iz vsebine. Ta pogodba je bila pisno odpovedana iz poslovnih razlogov dne 14. 3. 2008, zato je toženi stranki nerazumljivo navajanje, da naj bi bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnica v pritožbi smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje ustrezno obrazložilo, zakaj meni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljena. Sodba sodišča prve stopnje vsebuje ustrezne in zadostne razloge, ki niso nejasni, niti niso med seboj v nasprotju in jo je torej mogoče preizkusiti.

Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene dne 31. 8. 2007 za nedoločen čas na delovnem mestu „učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka ter organizatorka izobraževanja“ (A2) in sicer za poučevanje strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka v programih izobraževanja mladine, ki se izvajajo v okviru šolskega centra ... 50 % do 15. 1. 2008, za poučevanje strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka v programih izobraževanja odraslih ter organizacija gostinskih tečajnih oblik, ki se izvajajo v okviru šolskega centra ..., enota izobraževanja odraslih, 50 % do 15. 1. 2008 in 100 % od 16. 1. 2008 dalje. Tožnica je imela pridobljeno VI. stopnjo izobrazbe (organizator dela), srednješolsko izobrazbo pa je pridobila s področja gostinstva in turizma ter pridobila naziv svetovalke. Tožena stranka je tožnici dne 14. 3. 2008 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaposleni na delovnem mestu „učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka ter organizatorja izobraževanja“. Iz izvedenih listinskih dokazov, izpovedb strank in prič je sodišče prve stopnje zaključilo, da je direktor (zaradi ukinitve oddelkov, manjšega povpraševanja po izobraževanju v oddelku odraslih, kakor tudi, ker ni bilo dovolj dela za polno zaposlitev tožnice na področju organizacije in trženja) sprejel sklep o ukinitvi delovnega mesta tožnice z dne 18. 1. 2008 (B2) in v ravnanju tožene stranke ni zasledilo šikanoznega obravnavanja tožnice, saj tožena stranka ni odrekala strokovnosti. Po zaključku sodišča prve stopnje, kateremu se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, je tožena stranka utemeljila in dokazala, da dela, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ni bilo več, zato je bilo to delovno mesto ukinjeno. Preuranjeno pa je presodilo, da je obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posamičnim delavcem v 88. členu ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev, oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodba o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Obvezna uporaba formalnih kriterijev za izbiro presežnih delavcev iz 100. člena ZDR je predvidena le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov (96. člen ZDR). Tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov posamičnim delavcem pa velja določba 4. odstavka 81. člena ZDR, da razlogi za odpoved ne smejo pomeniti kršitev prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR. Takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da delodajalec tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro presežnih delavcev, saj takšna uporaba kriterijev ni izrecno prepovedana. Ravno z uporabo vnaprej določenih kriterijev, predvidenih za nedoločen krog oseb, se tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, delodajalec lahko uspešno brani pred očitki šikane in diskriminacije. Glede na povedano, je utemeljena pritožbena navedba, ki izpostavlja napačen postopek pred izdajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je v spornem času razmerje med strankama urejala Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (kolektivna pogodba dejavnosti - Ur. l. RS, št. 52/94 – 61/2008). Le-ta v 10. poglavju ureja pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov in 38. členu določa, da se pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov, upošteva seštevek točk po vseh kriterijih in kot presežek se najprej opredelijo delavci z najmanjšim številom točk. Kriteriji za ugotavljanje začasno in trajno presežnih delavcev ureja 39. člen kolektivne pogodbe dejavnosti. Sodišče prve stopnje se do teh določb panožne kolektivne pogodbe ni opredelilo, prav tako v tej zvezi ni izvajalo nobenih dokazov. Iz predloženega seznama delovnih mest, z zahtevano izobrazbo za določena delovna mesta in s številom zaposlenih v mesecu januarju 2008 (B65) ter izpovedbe priče F.Š. izhaja, da je na področju poučevanja strokovno-teoretičnih predmetov delalo več delavcev, in sicer v ... dva, v ... štiri, na področju, na katerem je bila usposobljena tožnica, pa je poleg nje še P.K. V času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa je vsebovala tudi za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavzelo stališče, da je potrebno določbe kolektivne pogodbe upoštevati tudi pri izbiri delavcev, ki jim je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kolikor te določbe niso v nasprotju z določbami ZDR (glej sodbe opr. št. VIII Ips 429/2006 z dne 27. 2. 2007, opr. št. VIII Ips 496/2006 z dne 11. 9. 2007, opr. št. VIII Ips 172/2007 z dne 25. 3. 2008). Sodišče prve stopnje se bo v ponovljenem dokaznem postopku moralo opredeliti do zatrjevanj tožnice v tožbi, zakaj je v konkretnem primeru prav tožnici, od vseh zaposlenih na področju poučevanja strokovno-teoretičnih predmetov, prenehalo delovno razmerje. Tožena stranka pa bo tudi morala pojasniti, kateri so bili tisti kriteriji, ki so bili odločilni, da je bila prav tožnici podana odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče pripominja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo podredni zahtevek tožeče stranke (da ji je tožena stranka dolžna določiti trimesečni odpovedni rok skladno z določilih kolektivne pogodbe dejavnosti) z obrazložitvijo, da ni mogoče uporabiti 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ker že iz sistematike in datuma podpisa te pogodbe izhaja, da ni bila usklajena z novim ZDR. ZDR v 2. odstavku 92. člena določa le minimalne odpovedne roke, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec iz poslovnih razlogov. V konkretnem primeru je utemeljena pritožba tožnice, da je potrebno uporabiti določbe 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za primer prenehanja delovnega razmerja določa daljši odpovedni rok. Gre z vidika delavca za ugodnejšo določbo kolektivne pogodbe glede pravice do odpovednega roka, zato jo je v skladu z 2. odstavkom 7. člena ZDR potrebno upoštevati ne glede na to, da je bil v kolektivni pogodbi tak ugodnejši rok določen pred uveljavitvijo ZDR. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat ugotovilo, da ZDR v letu 2003 veljavnih kolektivnih pogodb ni razveljavil, tako da so tudi po njegovi uveljavitvi veljale še naprej, v kolikor niso bile v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami (sodbe opr. št. VIII Ips 144/2006, opr. št. VIII Ips 145/2006 opr. št. VIII Ips 146/2006 z dne 20. 6. 2006, opr. št. VIII Ips 270/2008 z dne 6. 11. 2008).

Ker je sodišče prve stopnje do dokaznega zaključka, da je zahtevek neutemeljen, prišlo na podlagi napačne uporabe materialnega prava, da kolektivne pogodbe dejavnosti ni mogoče upoštevati, ker ni usklajena z novim ZDR, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo le-to po novi glavni obravnavi in dopolnjenem dokaznem postopku lahko v zadevi zakonsko odločilo (za kar je imelo podlago v 355. členu ZPP).

Odločitev o stroških postopka se na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločitev.