Jedro

S svojimi trditvami revidentka posega v dokazno oceno sodišča v zvezi s trditvijo tretje toženke, da je terjatev tožniku plačala v celoti. Revizijske trditve so tako v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je leta 2003 vložil hipotekarno tožbo v zvezi s terjatvijo 10.000.000,00 SIT s pogodbeni in zamudnimi obrestmi, ki jo je odkupil od družbe K. d. d., proti dolžniku I. d. o. o. Terjatev je bila zavarovana s hipoteko na nepremičninah v lasti tožencev.

2. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku glede glavnice, delno pa je zavrnilo obrestni zahtevek glede zamudnih obresti od 1.1. 2002 dalje.

3. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbama tožencev in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da se s hipoteko varovano plačilo nanaša le na znesek 5.000.000,00 SIT, kolikor znaša tožnikov delež na terjatvi. Sodišče je ugotovilo, da je bilo v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru P 426/2003 pravnomočno razsojeno, da je terjatev, zavarovana z zastavno pravico na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 46 k.o. ..., skupno premoženje tožnika in tretje toženke in znaša delež vsakega na tej terjatvi, ½. Na takšni podlagi je sodišče odločilo, da je tožnik upravičen zahtevati poplačilo polovice sporne terjatve.

4. Tretja toženka je po svojih pooblaščencih vložila revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča, kolikor je bila njena pritožba zavrnjena. Uveljavljala je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z 68. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Pravnomočno je odločeno, da je tožnica imetnica najmanj ½ terjatve, ki je zavarovana z nepremičnino v solasti tožencev. Sodišče bi po mnenju revidentke moralo upoštevati, da je tretja toženka kot ena od hipotekarnih dolžnikov tožnikovo terjatev v celoti plačala in je tako terjatev v celoti ugasnila, delno s plačilom in delno tako, da sta se imetnika zastavne in lastninske pravice združila. Tožnica je vložila tudi nasprotno tožbo z zahtevkom, da naj se njeno premoženje izloči bremen prosto. Navedbe v postopku po nasprotni tožbi bi moralo sodišče obravnavati tudi kot navedbe v tem postopku.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz težko razumljive revizije (v njej sta pomešana pojma tožeče stranke in tretje toženke) je mogoče razbrati, da revidentka nasprotuje dejanski ugotovitvi sodišča, da sta tožnik in tretja toženka imetnika sporne terjatve, vsak do ½. S svojimi trditvami revidentka posega v dokazno oceno sodišča v zvezi s trditvijo tretje toženke, da je terjatev tožniku plačala v celoti (navedbe pritožbenega sodišča na tretji strani sodbe v zvezi s peto stranjo prvostopenjske sodbe). Revizijske trditve so tako v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo zato, ker je ugotovilo, da je pritožbeno sodišče v zvezi s revizijsko neizpodbojno ugotovljenimi dejstvi, pravilno uporabilo materialno pravo. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev revidentkinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.