- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 367/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.367.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotovitev prenehanja najemnega razmerjaAli je tožeča stranka pravilno postavila ugotovitveni zahtevek za prenehanje najemnega razmerja brez izrecne odpovedi najemne pogodbe?
- Nesklepčnost zahtevkaAli je bil zahtevek tožeče stranke nesklepčen, ker ni postavila oblikovalnega zahtevka za odpoved najemne pogodbe?
- Odpoved najemne pogodbeKakšni so postopki in pogoji za odpoved najemne pogodbe v skladu s Stanovanjskim zakonom?
- Teža obveznosti tožene strankeKako naj sodišče v ponovljenem postopku ovrednoti manjšega dolga tožene stranke in pravico tožene stranke do doma?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje z dnem izdaje sodbe prenehalo, in s tožbo ni izrecno zahtevala odpovedi najemne pogodbe, oziroma poleg izpraznitvenega zahtevka ni postavila še oblikovalnega, je zahtevek tožeče stranke nesklepčen.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v I., II. in IV. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ugotovilo, da najemna pogodba št. 4284/2014 z dne 19. 9. 2017, katere predmet je nekdanje hišniško stanovanje št. 3 v pritličju večstanovanjske stavbe ..., v izmeri 39,40 m², preneha veljati z dnem izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo, da je najkasneje v roku 90 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje dolžna izprazniti zgoraj navedeno stanovanje ter ga praznega oseb in stvari izročiti upravniku stavbe A. d. o. o. kot predstavniku etažnih lastnikov (II. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.041,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev (IV. točka izreka).
2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sodbe vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da zaradi socialne stiske občasno zamuja s plačili najemnine in stroškov. V postavljenem roku ni poravnala le manjšega, neznatnega dela dolga, ki pa ga je poravnala takoj po prejemu pokojnine. Ukrep zato ocenjuje kot nesorazmerno posledico neizpolnitve neznatnega dela oziroma neznatne prekoračitve roka za izpolnitev. V izpodbijani sodbi tudi ni upoštevano, da bi bilo potrebno pogodbo o najemu odpovedati z odpovednim rokom.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Ni sporno, da je tožeča stranka toženo stranko pravilno pisno opozorilo na obstoj krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe in ji naložila tudi rok, v katerem bi lahko tožena stranka nepravilnost odpravila.
6. Eden izmed načinov prenehanja najemne pogodbe je odpoved najemne pogodbe. Ker med strankama ni prišlo do sporazumne odpovedi najemnega razmerja, mora najemodajalec na podlagi tretjega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) vložiti tožbo, s katero uveljavlja odpoved najemnega razmerja. Tožba na odpoved najemne pogodbe je torej konstitutivne narave in najemno razmerje preneha šele z pravnomočno odločbo sodišča. Ker je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje z dnem izdaje sodbe prenehalo, in s tožbo ni izrecno zahtevala odpovedi najemne pogodbe, oziroma poleg izpraznitvenega zahtevka ni postavila še oblikovalnega, je zahtevek tožeče stranke nesklepčen. Šele po postavitvi oblikovalnega zahtevka bo lahko tožeča stranka dosegla izpraznitev stanovanja. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da odpravi odpravljivo nesklepčnost. 7. Tožena stranka je tožeči stranki dolgovala znesek 1.128,35 EUR, ki bi ga morala plačati najkasneje v roku 15 dni od prejema opomina, to je do 29. 6. 2018. V postavljenem roku je tožena stranka izvedla plačilo v višini 1.099,52 EUR. Preostali znesek v višini 28,83 EUR pa je tožena stranka po neprerekanih trditvah poravnala 5. 7. 2018. 8. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožena stranka v postavljenem roku ni poravnala le manjšega dela obveznosti. Torej bo moralo sodišče v ponovljenem postopku navedeno okoliščino ustrezno ovrednotiti ter opraviti tehtanje med lastninsko pravico tožeče stranke in pravico tožene stranke do doma.
9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, v izpodbijanem delu sodbo razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP), saj kršitve ne more samo odpraviti, saj bi s tem kršilo pravico stranke do pritožbe.
10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pozvati tožečo stranko, da postavi pravilen tožbeni zahtevek. Opraviti bo moralo tudi test sorazmernost ter argumentirano utemeljiti odločitev, s katero bo v dopustnih mejah poseglo v ustavno pravico ene izmed pravdnih strank .
11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).