Jedro

Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnila tožničino prošnjo z dne 23. 6. 2014, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka v kazensko preiskovalni dejavnosti, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod I Kpd 38262/2013, zaradi kaznivega dejanja goljufije po členu 211/I KZ-1B.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica k prošnji za BPP priložila vabilo Okrajnega sodišča v Ljubljani I Kpd 38262/2013 z dne 5. 6. 2014. Organ za BPP se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sicer 1. in 7. člen, ki ju citira. Ugotavlja, da iz listin v spisu izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Tožnica je v vlogi osumljenke, zadeva pa je v fazi vabljenja priče A.A. (ki jo je tožnica sicer tudi predlagala kot morebitno izvajalko BPP) na zaslišanje. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju določb ZBPP zaključuje, da ni pravne podlage za dodelitev BPP. Iz določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je bilo v zadevi, glede katere je vložila prošnjo za BPP, opravljeno zaslišanje tožnice kot osumljenke 3. 7. 2014, kar pomeni, da se posamezna kazensko preiskovalna dejanja izvajajo in kot neuka stranka ima tožnica pravico do zagovornika. Slednjega je tožnica navedla v vlogi za dodelitev BPP, kjer je navedla odvetnico A.A., ki je sodelovala že v predkazenskem postopku zaslišanja na policijski postaji. Tožnica smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter odloči tako, da tožničini zahtevi ugodi in ji dodeli BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi I Kpd 38262/2013, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, in da se za izvajanje BPP določi odvetnica A.A. Tožnica tudi prosi, da jo sodišče oprosti plačila sodnik taks, ker je brezposelna, brez dohodkov ter prejemnica socialne pomoči. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. V konkretni zadevi je tožnica tudi po presoji sodišča zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Tožnica je namreč vložila prošnjo za BPP v zvezi s kaznivim dejanjem, v zvezi s katerim so se v času vložitve prošnje izvajala posamezna kazensko preiskovalna dejanja. Izvajanje le – teh pa še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Tožnica ni v spornem razmerju, v katerem bi moralo odločati sodišče v sodnem postopku. BPP pa se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. Tožnica pa ima možnost, da v primeru, če bo zoper njo uveden kazenski postopek, vloži novo prošnjo za BPP.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Neutemeljen je tudi predlog za taksno oprostitev. V postopkih odločanja o dodelitvi BPP se namreč sodna taksa ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).