Jedro

Nobenega dvoma ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika ter razveljavilo sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja, predlog za izvršbo upnika pa je zavrnilo. Poleg tega je v zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri določenih nepremičninah.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi sklep o izvršbi. Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo notarski zapis SV 1, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov za izterjavo terjatve po kreditni pogodbi. Upnik je namreč predlog za izvršbo vložil tudi na podlagi tega notarskega zapisa, v katerem je notar stranke izrecno opozoril na veljavno določbo 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), po kateri za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Poleg tega pritožnik opozarja, da je omenjeno izjavo o zapadlosti terjatve vročil dolžniku prek izvršitelja. Pomembna je dejanska vročitev.

Pritožba upnika je utemeljena.

V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi dveh izvršljivih notarskih zapisov, sestavljenih pri notarki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, SV 2 za zavarovanje dolgoročnega tolarskega kredita po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SZP) in neposredno izvršljivega notarskega zapisa, SV 1 za zavarovanje iste terjatve z zastavno pravico na dolžnikovih premičninah. Oba notarska zapisa sta izvršljiva, saj je dolžnik v obeh soglašal z njuno neposredno izvršljivostjo in je terjatev, ki izhaja iz notarskih zapisov, zapadla (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Upnik je namreč predlogu za izvršbo priložil odpoved pogodbenega razmerja in dokazilo, da je dolžnik to enostransko oblikovalno upravičenje (odpoved pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obrokov in posledično vrnitev koriščenega kredita skupaj z obrestmi – 9. člen Pogodbe o dolgoročnem tolarskem kreditu) vročil dolžniku. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je razvidno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve (tretji odstavek 20.a člena ZIZ). V konkretnem primeru je notarka v notarskem zapisu, SV 1 pogodbene stranke izrecno opozorila na to zakonsko določilo, na kar utemeljeno opozarja obravnavana pritožba. Pa tudi sicer pritožbeno sodišče ne soglaša s pravno argumentacijo oziroma naziranjem sodišča prve stopnje, da bi moralo biti v konkretnem primeru dokazilo o vročitvi odpovedne izjave podano zgolj v obliki poštne povratnice (glede na izrecen dogovor pogodbenih strank v notarskem zapisu, SV 2), in da torej kot dokazilo po vročitvi ne pride v poštev vročitev po pristojnem izvršitelju (priloga A 6). Nobenega dvoma namreč ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe (priloga A 5) dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu; in sicer, da je notar v enem od notarskih zapisov (s katerim je bila zavarovana ista upnikova terjatev kot po drugem notarskem zapisu) v zvezi z zapadlostjo terjatve opozoril stranke, da mora biti podano dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti v obliki (s strani dolžnika podpisane) poštne povratnice. Poleg tega je bil v tej zvezi notarski zapis, SV 1 sestavljen tako, kot je to predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ, na kar konkretno opozarja obravnavana pritožba.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti tudi ostale ugovorne navedbe dolžnika ter o dolžnikovem ugovoru ponovno odločiti.