Jedro

Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje in ga zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se napoved pritožbe zoper sodbo z dne 8. 12. 2015 šteje za umaknjeno, ker tožena stranka zanjo ni plačala sodne takse.

2. Tožena stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za obravnavo pritožbe (prvi odstavek 105a. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V kolikor sodna taksa ni plačana v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je (napoved) pritožba umaknjena (tretji odstavek 105a. člena ZPP). Procesna predpostavka ni izpolnjena, če je sodna taksa le delno plačana (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 244/2001 z dne 5. 12. 2001).

5. Sodišče prve stopnje je dne 8. 12. 2015 izdalo (za tožnico) ugodilno sodbo, zoper katero je toženka napovedala pritožbo. Zato ji je sodišče prve stopnje dne 26. 1. 2016 izdalo nalog za plačilo sodne takse v višini 741,00 EUR, na katerem so bili navedeni vsi relevantni podatki za plačilo sodne takse, kakor tudi opozorila, če sodna taksa ne bo plačana skladno s plačilnim nalogom (red. št. 17 spisa). Sodišče prve stopnje po poteku roka za plačilo sodne takse v svojih evidencah ni našlo plačila toženke, ki bi bilo skladno s plačilnim nalogom z dne 26. 1. 2016, zaradi česar je štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.

6. Toženka je dne 14. 4. 2016 vložila vlogo, naslovljeno kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in kot pritožba. V njej priznava, da ni plačala sodne takse skladno s plačilnim nalogom z dne 26. 1. 2016, vendar kot opravičljiv razlog navaja očitno administrativno napako pri postavitvi decimalne vejice. Sodno takso je namreč poravnala le delno, in sicer namesto 741,00 EUR, je plačala le 74,10 EUR. V vlogi med drugim navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker je del sodne takse plačala pravočasno, drug del sodne takse pa je ostal neplačan zaradi administrativne napake.

7. Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). S sklepom z dne 16. 5. 2016 ga je zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep s sklepom I Cpg 894/2016 z dne 13. 9. 2016 potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena. Presoja sodišča prve stopnje, da toženka ni plačala sodne takse skladno s plačilnim nalogom, je namreč pravilna, kar posredno priznava tudi toženka, ko navaja, da ni plačala celotne sodne takse. Ker toženka ničesar drugega ne očita sodišču prve stopnje, oziroma izpodbijanemu sklepu, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za obravnavo pritožbe namreč ni izpolnjena (tretji odstavek 105a. člena ZPP).

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).