Jedro

Že samo dejstvo prekinitve stikov narekuje potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD, katere namen je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter krepitev njune čustvene povezanosti, ob hkratnem ugotavljanju njune dinamike, ter ob zagotovitvi varnega okolja za izvajanje stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da se stiki, ki so bili med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani I N 0000/2018 z dne 14. 3. 2019, začasno spremenijo tako, da potekajo pod nadzorom strokovnega delavca centra za socialno delo, v prostorih Centra za socialno delo ..., enota ..., in sicer enkrat tedensko ob sredah, v trajanju ene ure, najdlje za devet mesecev.

2.Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotni udeleženec.

Navaja, da naj bi temelj za obstoj nevarnosti za otroka predstavljal sklep II N 0001/24 o prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici, čeprav je bil navedeni postopek v skladu z dogovorom udeležencev 25. 2. 2025 v celoti ustavljen.

Meni, da so stiki z mld. A. A. potekali precej običajno, vse dokler predlagateljica ni začela sumiti, da ima nasprotni udeleženec novo partnerko, zaradi česar je začela stike omejevati, ter jih s 5. 1. 2025 popolnoma onemogočila.

Izdani ukrep je povsem nesorazmeren in neutemeljen, saj je iz obeh predlogov strank razvidno, da si želita bistveno širši obseg stikov z mld. A. A.

Zgolj podredno nasprotni udeleženec še navaja, da stikom pod nadzorom ne nasprotuje, vendar naj bodo določeni v širšem obsegu, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage 161. člena Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Na podlagi 1. odstavka 163. člena DZ lahko sodišče odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerem je bil otrok nameščen, in sicer največ za dve uri na teden.

6.Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.

7.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi ugotovitve, da se stiki med očetom in deklico od 1. 5. 2025 ne izvajajo ter da naj bi deklica stike z očetom zavračala in do njega izražala strah.

8.Ne glede na v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je bil v zadevi II N 1015/24 postopek ustavljen, že samo dejstvo prekinitve stikov narekuje potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD, katere namen je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter krepitev njune čustvene povezanosti, ob hkratnem ugotavljanju njune dinamike, ter ob zagotovitvi varnega okolja za izvajanje stikov. Po prepričanju pritožbenega sodišča se s tem v največji meri ščiti korist deklice in preprečuje njena ogroženost, do katere bi lahko prišlo v primeru daljše odsotnosti stikov, saj naj bi deklica stik z očetom zavračala. Na takšen način bodo lahko tudi strokovni delavci CSD na stikih opazovali medsebojni odnos med deklico in očetom ter jima pomagali, da bodo stiki med njima potekali sproščeno ter da deklica ne bo izpostavljena morebitnim neprimernim pritiskom s strani očeta, hkrati pa bodo lahko ugotavljali, ali vzrok za zatrjevano dekličino zavračanje stika z očetom korenini v njegovih neprimernih ravnanjih, ali pa predlagateljica preprečuje stike deklice z očetom, saj udeleženca o tem navajata nasprotne trditve. S tem pa bo tudi sodišče, kot to navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, dobilo jasnejšo sliko glede vloge posamičnega roditelja glede dekličinega zatrjevanega zavračanja in izražanja strahu pred očetom.

9.Tudi po oceni sodišča druge stopnje je odločitev za izvajanje stikov pod nadzorom v trajanju ene ure tedensko v začetnem procesu ustrezna. Šele ko bo stik ponovno vzpostavljen in ko bo o poteku stikov CSD poročal sodišču, se bo obseg stikov pod nadzorom lahko povečal oziroma se bo njihovo izvajanje lahko spremenilo.

10.V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.