18. 10. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sveta delavcev Slovenskega državnega holdinga, d. d., Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Borut Frantar, na seji 18. oktobra 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka 39. člena in 40. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik zatrjuje neskladje 39. in 40. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju ZSDH-1) z drugim odstavkom 14. člena in 75. členom Ustave. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZSDU) naj bi omogočal sodelovanje delavcev v organih družb, z izpodbijano ureditvijo pa naj bi bila ta možnost v Slovenskem državnem holdingu, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SDH), izključena. Za tako ureditev naj ne bi bilo stvarnih in razumnih razlogov. Kljub temu, da naj bi zakonodajalec s to zakonsko ureditvijo bistveno omejil pravico iz 75. člena Ustave, naj se do tega posega v zakonodajnem gradivu ne bi opredelil. Tudi sicer naj ne bi bilo ustavnopravnih argumentov za tak poseg v to pravico. Ustanovitev gospodarske družbe v javnem interesu naj sama po sebi tega ne bi utemeljevala, saj naj bi delavci ta interes varovali in dopolnjevali. Prav tako naj bi bilo nesprejemljivo stališče, da delavcem navedena pravica ne pripada zgolj zaradi državnega lastništva gospodarske družbe. Pobudnik je prepričan, da so interesi delavcev pri tem legitimni ter v korist tako SDH kot njenega lastnika (tj. države). Interese pri nadzoru in nalogah države naj bi v obravnavnem primeru izvajala politična večina v Državnem zboru, ki naj ne bi vedno delovala v državno korist, korist državnih podjetij in premoženja ter posredno tudi v korist državljanov. Prav zaposleni v SDH naj bi bili najbolj primerni za to, da izvolijo usposobljene in neoporečne oziroma najustreznejše predstavnike delavcev nadzornega sveta. Izpodbijana zakonska ureditev naj bi bila v neskladju tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj naj bi bilo v gospodarskih družbah in v primerljivih državnih družbah, kot sta Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju DARS), ter pred preoblikovanjem tudi Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SOD), ki sta (bili) družbi za uresničevanje javnega interesa, omogočeno sodelovanje zaposlenih pri upravljanju v njihovih organih. Vprašanje pa naj bi tudi bilo, ali je narava SDH glede na njegove naloge v bistvenem res tako drugačna od narave klasičnih gospodarskih družb, da upravičuje izključitev sodelovanja delavcev pri upravljanju prek njegovih organov, saj naj bi bil SDH po svojem namenu najprej usmerjen v upravljanje s kapitalskimi naložbami ter zagotavljanje stabilnega lastništva in trajnostnega maksimiranja donosnosti in vrednosti naložb (1. člen ZSDH-1). Šele na tej podlagi naj bi bil SDH zadolžen za varstvo gospodarskih in razvojnih ciljev ter javnega interesa. Deloval naj bi kot enakopraven subjekt na trgu, ki naj bi mu zakon glede na dejavnost, ki jo izvaja, ne priznaval posebnega položaja. Zato naj bi šlo za neenakost v pravici iz 75. člena Ustave. Pobudnik se pri tem sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-250/00 z dne 15. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 50/03, in OdlUS XII, 44) in št. U-I-131/00 z dne 6. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 29/03, in OdlUS XII, 9).

2.Pobudnik navaja, da izpodbijana ureditev neposredno učinkuje na pravni položaj delavcev SDH, saj ZSDH-1 določa sestavo nadzornega sveta in način izbire oziroma imenovanja njegovih članov. Ob imenovanju novega nadzornega sveta pa naj bi na podlagi drugega odstavka 87. člena ZSDH-1 prenehala funkcija članom nadzornega sveta SOD, med katerimi so tudi trije predstavniki delavcev. Z izpodbijano ureditvijo naj bi zakonodajalec tako neposredno posegel v že obstoječe uresničevanje pravice delavcev SDH do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave. Zato naj bi bil Svet delavcev SDH upravičen vlagatelj pobude.

3.Državni zbor na pobudo ni odgovoril. Svoje mnenje o navedbah v njej je podala Vlada, ki meni, da 39. in 40. člen ZSDH-1 nista v neskladju s 75. členom Ustave, sklicujoč se pri tem na odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-131/00 in št. U-I-268/06 z dne 5. 3. 2009 (Uradni list RS, št. 23/09, OdlUS XVIII, 8). Navedena ureditev pa naj bi bila skladna tudi z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Omejitev pravice iz 75. člena Ustave naj bi izhajala iz posebnosti dejavnosti SDH in s tem povezanih posebnih nalog članov nadzornega sveta ter iz posebnosti njegove statutarne ureditve. Zakonodajalec naj bi glede na zakonska pooblastila SDH in vrednost, s katerim SDH upravlja, z navedeno zakonsko ureditvijo skušal kar v največji meri zagotoviti samostojnost in neodvisnost upravljavca in zmanjšati širok spekter tveganj, ki izhajajo iz korupcije, nasprotja interesov in zlorabe notranjih informacij. Prenos upravljanja s kapitalskimi naložbami z države na gospodarsko družbo naj še ne bi upravičeval delavske participacije v organih te družbe. Ker pravice do sooblikovanja upravljavskih odločitev nima niti Vlada, ki je bila izvirna nosilka pravice upravljanja s kapitalskimi naložbami, naj bi bila omejitev sodelovanja delavcev v nadzornem svetu utemeljena in upravičena. Zastopanje delavskih interesov po ZSDU v nadzornem svetu SDH naj bi bilo nezdružljivo z navedenim upravljanjem naložb. Pri sodelovanju delavcev pri upravljanju naj bi šlo za soodločanje oz. vplivanje na vsebino in organizacijo dela, določitev aktivnosti za izboljševanje delovnih razmer oz. humanizacijo delovnega okolja in doseganje uspešnega poslovanja družbe. Ti vidiki naj bi bili bolj upoštevni v primeru družb s proizvodno, trgovinsko, storitveno in podobno dejavnostjo. Vprašanje uspešnosti poslovanja SDH naj za delavce SDH ne bi bilo upoštevno. Poleg tega naj bi bilo to vprašanje manj pomembno kot pri drugih družbah, ker SDH ne konkurira z drugimi subjekti na trgu. Primarna naloga nadzornega sveta SDH je nadzor nad uresničevanjem aktov upravljanja, kar naj bi bilo predvsem v interesu države oziroma zakonodajalca in ne v interesu delavcev. Zato naj poslanstvo predstavnikov delavcev ne bi bilo združljivo s poslanstvom nadzornega sveta po ZSDH-1. Z zakonom in akti upravljanja sta urejeni tudi vsebina in organizacija SDH, zakonsko pa so urejene tudi delovne razmere za zaposlene, zato naj delavci ne bi potrebovali predstavnika v nadzornem svetu za zasledovanje tega interesa. Zaposleni v SDH naj ne bi bili edini krog oseb, katerih sodelovanje naj bi bilo pri odločitvah organov SDH omejeno, zato naj ne bi bilo mogoče govoriti o kršitvi načela enakosti. Pogoji za članstvo naj bi bili strogi in utemeljeni z namenom varovanja interesov države. Med drugim ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezane družbe, kar se nanaša tudi na pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o poslovodenju, pogodbo o svetovanju oziroma na katerokoli drugo pogodbo. Člani nadzornega sveta morajo imeti določena strokovna znanja (tretji odstavek 39. člena ZSDH-1). Delavski del nadzornega sveta naj teh kompetenc ne bi imel, kar naj bi bilo tudi protiustavno (kršitev načela enakosti). Interesi delavcev po ZSDU naj bi bili povsem drugi od interesov ustanovitelja ZSDH-1 (javni interes). Delavci imajo druge možnosti sodelovanja pri upravljanju (npr. svet delavcev). Poleg tega naj bi 49. in 50. člen ZSDH-1 urejala poseben organ – ekonomsko socialni strokovni odbor (v nadaljevanju ESSO), ki je sestavljen iz sedmih predstavnikov sindikalnih zvez. Na svojih sejah naj bi sprejemal mnenja in pobude s področja ekonomsko socialnih zadev, ki imajo lahko delovnopravne, statusne in socialne posledice za zaposlene pri SDH.

4.Z mnenjem Vlade je Ustavno sodišče seznanilo pobudnika, ki je nanj odgovoril in mu v celoti nasprotuje. Navaja, da so korupciji, nasprotju interesov in zlorabi notranjih informacij podvrženi vsi in ne samo delavci. Nerazumljiva naj bi bila navedba Vlade, da nadzor delavcev v SDH ni potreben, ker je vprašanje uspešnosti poslovanja SDH bistveno manjše kot pri drugih družbah, ki nastopajo na trgu, in ker je vprašanje zaposlenih v SDH zakonsko urejeno. Položaj delavcev v tej družbi naj ne bi bil nič bolj varen kot v drugih družbah, uspešnost poslovanja SDH pa naj bi bila za zaposlene prioriteta. Interesi delavcev naj ne bi bili nezdružljivi z interesi lastnika. Pobudnik se strinja z zakonskimi pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, razen s pogojem desetletnih izkušenj vodenja ali upravljanja gospodarskih družb. Meni, da pogodba o zaposlitvi ne more biti ovira za imenovanje. ESSO naj ne bi mogel nadomestiti soupravljanja delavcev v organih SDH, saj naj s svetom delavcev ne bi imel nobene zveze.

B.

5.Pobudnik izrecno izpodbija celoten 39. člen ZSDH-1, ki ureja število članov nadzornega sveta in pogoje, ki jih morajo ti izpolnjevati za njihovo imenovanje. Vendar pa iz vsebine pobude izhaja, da izpodbija zgolj drugi stavek prvega odstavka 39. člena ZSDH-1, ki določa, da se "za nadzorni svet SDH ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju". Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija 39. člen ZSDH-1 zgolj v tem delu. Pobudnik poleg navedene določbe izrecno izpodbija tudi celoten 40. člen ZSDH-1, ki ureja postopek imenovanja članov nadzornega sveta SDH ter obdobje, za katerega se imenujejo. Zatrjuje njuno neskladje z drugim odstavkom 14. člena in 75. členom Ustave.

6.Ustava v 75. členu zagotavlja delavcem pravico do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in pri tem pooblašča zakonodajalca, da z zakonom določi način uresničevanja te pravice in pogoje, pod katerimi se uresničuje.[1] Način in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju je zakonodajalec sicer uredil z ZSDU, vendar pa 75. člen Ustave ne preprečuje, da način in pogoje uresničevanja pravice do soupravljanja ureja več zakonov.[2] Ustavno sodišče je namreč že večkrat pojasnilo, da ima zakonodajalec pri izbiri načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju široko polje proste presoje.[3] To pa pomeni, da četudi katerega od sicer uveljavljenih načinov sodelovanja ne bi predvidel, taka zakonska ureditev zato še ne bi bila v neskladju s 75. členom Ustave.[4] To velja tudi v obravnavanem primeru. Čeprav izpodbijani določbi ZSDH-1 drugače urejata sodelovanje delavcev pri upravljanju SDH, kot ga ureja ZSDU, ker izključujeta možnost sodelovanja delavcev v nadzornem svetu SDH, zgolj zato nista v neskladju s 75. členom Ustave. Pri tem ZSDH-1 ne preprečuje drugih načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zato je pobudnikov očitek o neskladju izpodbijane ureditve s 75. členom Ustave očitno neutemeljen.

7.Vendar pa je Ustavno sodišče v primeru ureditve, ki delavcem daje ožji obseg pravic do sodelovanja pri upravljanju družbe, kot je sicer predviden s splošno ureditvijo, sprejelo tudi stališče, da navedeno še ne pomeni, da je taka ureditev skladna tudi z vidika načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Po stališču Ustavnega sodišča zakon določenim kategorijam zaposlenih lahko prizna širši ali ožji obseg pravic, če je razlikovanje stvarno utemeljeno in skladno vključeno v obstoječi pravni sistem ter če z njim niso kršene temeljne človekove pravice, zlasti pravica do enakosti pred zakonom.[5]

8.Drugi odstavek 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno.[6] Pri presoji, katere podrobnosti in razlike v položajih so bistvene, pa je treba izhajati iz predmeta pravnega urejanja.[7] Pobudnik izpodbijani ureditvi očita, da ni razumnega razloga, stvarno povezanega s predmetom urejanja, za drugačno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju v SDH v primerjavi z drugimi gospodarskimi družbami oziroma primerljivimi družbami, kot sta DARS in SOD. V teh dveh družbah naj bi bilo namreč omogočeno sodelovanje zaposlenih pri upravljanju v organih družb. Ker pobudnik izpodbija določbi, ki izključujeta sodelovanje delavcev v nadzornem svetu, se je Ustavno sodišče pri presoji očitkov pobudnika omejilo zgolj na ta vidik.

9.SDH je delniška družba, ki jo je ustanovila Republika Slovenija (prvi odstavek 33. člena ZSDH-1) in je nastala z dnem uveljavitve ZSDH-1, ko je SOD prevzel njene pristojnosti in obveznosti (prvi odstavek 77. člena ZSDH-1).[8] Za SDH se uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15 in 15/17 – v nadaljevanju ZGD-1), če z ZSDH-1 ni določeno drugače. Tudi DARS je delniška družba, isto pravnoorganizacijsko obliko pa je imel tudi SOD, preden se je preoblikoval v SDH. Obe družbi je prav tako kot SDH ustanovila Republika Slovenija. Pri vseh treh družbah gre za družbe z dvotirnim sistemom upravljanja. Glede na pravnoorganizacijsko obliko so torej te družbe in s tem delavci v njih v primerljivem položaju. Vendar pa ZSDH-1 sestavo in način imenovanja članov nadzornega sveta ureja na način, ki onemogoča sodelovanje delavcev v njem. Glede na navedeno je vprašanje, ali za tako ureditev obstaja razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja.

10.SDH je holding, katerega naloga je upravljanje naložb Republike Slovenije, ki jih upravlja v imenu in za račun Republike Slovenije (prvi odstavek 19. člena ZSDH-1), in upravljanje njegovih lastnih naložb,[9] razen tistih, ki so z zakonom izvzete iz upravljanja (glej drugi odstavek 19. člena ZSDH-1). Člani organov SDH morajo pri upravljanju teh naložb ravnati izključno v interesu Republike Slovenije, pri naložbah SDH pa v interesu SDH (glej prvi odstavek 6. člena ZSDH-1). Prihodki iz upravljanja naložb Republike Slovenije in iz razpolaganja z njimi so prihodek proračuna Republike Slovenije (glej 26. člen ZSDH-1). Naložbe se razvrščajo v tri kategorije naložb, in sicer strateške, pomembne in portfeljske (glej prvi odstavek 10. člena ZSDH-1).[10]

11.Odločitev o tem, kakšna je vrsta posamezne naložbe, je politična in jo sprejme Državni zbor (na predlog Vlade) s strategijo (prim. 29. člen ZSDH-1).[11] Uprava SDH pa mora na podlagi te strategije sprejeti letni načrt upravljanja naložb, h kateremu mora dati soglasje nadzorni svet SDH in nato tudi Vlada (prim. 30. člen ZSDH-1).[12] Kljub tesni povezanosti z državo pa SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb. Pri izpolnjevanju nalog po ZSDH-1 morajo delovati neodvisno in samostojno, razen izjem, ki jih določa ta zakon (glej prvi odstavek 7. člena).[13] Pri opravljanju svojih nalog morajo ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, odgovorno, gospodarno, učinkovito in pregledno (prim. 6., 8. in 9. člen ZSDH-1).

12.Ureditev SDH je torej zaradi specifičnosti upravljanja premoženja države posebna. Glede na to je posebna (in strožja) tudi zakonska ureditev imenovanja njegovih organov. Naloge in pristojnosti skupščine družbe SDH sicer uresničuje Vlada (38. člen ZSDH-1). Vendar pa člane nadzornega sveta SDH ne imenuje skupščina oziroma Vlada (kot je to na podlagi določb ZGD-1 običajno pri gospodarskih družbah), pač pa Državni zbor na predlog Vlade (za obdobje pet let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve). Ta predlog se oblikuje po posebej predpisanem postopku (glej tretji, četrti in peti odstavek 40. člena ZSDH-1). Državni zbor mora dati soglasje k celotnemu predlogu Vlade in ga ne more spreminjati (prvi in drugi odstavek 40. člena ZSDH-1). Poseben pa ni samo postopek imenovanja članov nadzornega sveta, pač pa so zakonsko določena tudi posebna merila, ki so številnejša in strožja kot za člane nadzornega sveta drugih družb (prim. prvi odstavek 39. člena ZSDH-1 in prvi odstavek 273. člena ZGD-1). Veliko strožji je tudi nadzor nad njegovim delovanjem oziroma izvrševanjem njegovih nalog, ki so prav tako posebne. Na predlog Vlade lahko Državni zbor člane nadzornega sveta SDH tudi odpokliče, vendar zopet le iz zakonsko določenih razlogov (prim. 44. člen ZSDH-1). Odgovornost članov nadzornega sveta SDH je torej širša od odgovornosti nadzornih svetov, ki so imenovani na podlagi določb ZGD-1, saj so člani nadzornega sveta SDH za opravljanje svojih nalog odgovorni Državnemu zboru.

13.Zakonska ureditev SDH je torej posebna, glede na to, da je bil ta ustanovljen za upravljanje premoženja države, pa tudi zato, da se zagotovi pravni okvir za učinkovito upravljanje državnega premoženja, kar je poudarjeno v javnem interesu. Glede na navedeno obstaja pri izvrševanju nalog SDH specifičen interes, tj. interes države in javnosti ter v tem okviru tudi zaposlenih v SDH. Zato je ZSDH-1 Vladi in Državnem zboru kot predstavniku ljudstva pri tem namenil pomembno vlogo. Tako je imenovanje in razrešitev članov organov nadzora SDH (na predlog Vlade) prepustil Državnemu zboru kot predstavniku ljudstva. S tem je tako Državnemu zboru kot Vladi omogočil nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za članstvo v tem organu. Hkrati pa jima je omogočil tudi nadzor nad delovanjem SDH oziroma izvajanjem njegovih nalog (s tem pa posredno tudi nad njegovim poslovanjem in posledično nad uresničevanjem ciljev v javnem interesu).

14.Iz navedenega izhaja, da je imel zakonodajalec razumen razlog za izključitev predstavnikov zaposlenih v organih nadzora SDH, ki je stvarno povezan s predmetom urejanja (tj. z upravljanjem naložb SDH in Republike Slovenije). Zato je tudi očitek o neskladju izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave očitno neutemeljen.

15.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrnilo.

C.

16.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-302/97 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 61/2000, in OdlUS IX, 158) in št. U-I-131/00.

[2]Tako Ustavno sodišče v odločbah št. U-I-131/00, 5. točka obrazložitve, in št. U-I-250/00 z dne 15. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 50/03, in OdlUS XII, 44), 6. točka obrazložitve.

[3]ZSDU poleg sodelovanja delavcev v organih družbe omogoča več drugih načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju družbe. Tako 2. člen ZSDU določa, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju uresničuje na naslednje načine:

– s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo,

– s pravico do obveščenosti,

– s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje,

– z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem,

– s pravico do soodločanja,

– s pravico zadržanje odločitev delodajalca.

[4]Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-250/00, 6. točka obrazložitve, in št. U-I-131/00, 5. točka obrazložitve.

[5]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-131/00, 5. točka obrazložitve.

[6]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-186/12 z dne 14. 3. 2013 (Uradni list RS, št. 25/13, in OdlUS XX, 3), 24. točka obrazložitve.

[7]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-217/14 z dne 7. 2. 2018, 10. točka obrazložitve.

[8]SOD se je preimenoval v SDH z vpisom spremembe firme v sodni register 11. 6. 2014.

[9]Med upravljanje naložb 3. člen ZSDH-1 šteje pridobivanje naložb, razpolaganje z njimi in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi.

[10]Najpomembnejša je prva vrsta naložb, saj z njimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, ki so povezani z upravljanjem državne infrastrukture in opravljanjem javnih služb, ter varnostne, razvojne in druge cilje, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi (prim. 11. člen ZSDH-1). Druge po pomenu so pomembne naložbe, v katerih želi Republika Slovenija ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi in pri katerih obstajajo njeni razvojni cilji, ki nimajo narave strateških ciljev, za njihovo doseganje pa zadoščajo nižji lastniški deleži v posameznih naložbah (prim. 12. člen ZSDH-1). S portfeljskimi naložbami pa država poskuša doseči izključno gospodarske cilje (prim. 13. člen ZSDH-1). Glej Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu z dne 16. 12. 2013, EVA 2013-1611-0087 (v nadaljevanju Predlog ZSDH-1), str. 51.

[11]Prav tam, str. 50.

[12]Uprava SDH mora sprejeti tudi politiko upravljanja naložb, ki je za organe SDH zavezujoča (drugi, tretji in četrti odstavek 31. člena ZSDH-1). K tej politiki mora dati nadzorni svet SDH svoje soglasje (tretji odstavek 31. člena ZSDH-1).

[13]Prim. tudi prvi odstavek 15. člena ZSDH-1.

[14]Kot enega izmed razlogov za drugačno ureditev imenovanja članov nadzornega sveta SDH tudi zakonodajalec navaja posebne naloge, ki jih ima SDH na podlagi zakona.

[15]Zakonodajalec je pri tem izhajal iz Smernic OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti (SOCIUS, d. d., Ljubljana 2009, objavljeno na spletnih straneh Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo – v nadaljevanju Smernice; glej Predlog ZSDH-1, str. 58). Med temi merili nista samo strokovnost in izkušenost, pač pa so tudi osebna integriteta, poslovna etičnost, politična neangažiranost in drugo (prim. 39. člen ZSDH-1). Njihov namen je povečati neodvisnost nadzornega sveta, zagotoviti ravnanje v interesu SDH in Republike Slovenije, obvladovati tveganja nasprotja interesov, predvsem pa zagotoviti strokovno in strokovno raznovrstno /strokovno in raznovrstno ali strokovno raznovrstno sestavo.

[16]Sej nadzornega sveta SDH se lahko udeležujeta ministra, pristojna za finance in gospodarstvo, ter predsednik Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, ki se jim za vsako sejo nadzornega sveta SDH pošlje vabilo ter vse gradivo in zapisniki nadzornega sveta (tretji odstavek 41. člena ZSDH-1).

[17]Tudi Smernice poudarjajo, da mora biti lastniški oziroma koordinacijski organ (v tem primeru SDH) odgovoren organom, kot je parlament, ki zastopa interese splošne javnosti (glej Smernice, str. 38).