Jedro

Storilec je parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom, ne na vozišču, vendar je parkiral na mestu, ki ni bilo označeno za parkiranje. Tako je pravilna pravna opredelitev očitanega ravnanja storilcu po določbi tretjega odstavka 65. člena ZPrCP, ki določa, da če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se izpodbijana odločba o prekršku spremeni tako, da se prekršek pravno opredeli kot prekršek po petem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in se storilcu izreče globa v višini 40,00 EUR.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Logatec, je storilcu K. N. na podlagi 57.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izdal plačilni nalog št. 100287379 z dne 10. 12. 2012 zaradi prekrška šestem odstavku 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) v zvezi s 16. točko četrtega odstavka 65. člena ZPrCP, s katerim mu je izrekel globo v višini 80,00 EUR. Po storilčevem ugovoru je prekrškovni organ izdal odločbo o prekršku št. 555006784408-8 z dne 11. 3. 2013, s katero je storilcu ponovno izrekel globo zaradi prekrška po citirani določbi.

2. Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno odločbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi. V zahtevi navaja, da so označbe za zaznamovanje mest na vozišču, na katerem je prepovedana ustavitev in parkiranje urejene v 42. členu Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer z označbo, ki ima gledano na vozišče s strani, obliko raztegnjene črke H oziroma gledano v smeri vožnje, obliko črtke I (označbo V-41 na sliki 48 Pravilnika). Iz fotografije, ki je bila priložena plačilnemu nalogu, pa izhaja, da je imela talna označba obliko črke X. Vrhovni državni tožilec meni, da v obravnavanem primeru ni šlo za prepovedano parkiranje na mestu, na katerem bi bila prepoved označena s predpisano prometno signalizacijo, saj niti v izreku niti iz obrazložitve ni razvidno, da bi bil prometni znak, ki ga zahteva 16. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP postavljen. Tudi na vozišču pri vhodu, kjer so bila ustrezno označena parkirna mesta, prepoved ustavljanja in parkiranja ni bila označena s predpisano označbo na vozišču (označbo V-41). Ker pravilne talne označbe, kot materialnopravne norme, na kraju dejanja ni bilo, očitano dejanje ni prekršek, zato vrhovni državni tožilec predlaga, da se postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1, poslalo storilcu, ki v odgovoru navaja, da so talne oznake samovoljno napravile nekatere stanovalke bloka, ki mu na ta način poskušajo vzeti parkirno mesto, da prekrškovni organ nikoli ne reagira, če na tem mestu parkira druga oseba, da plačilni nalog ni imel žiga in podpisa policistke, da mu je prekrškovni organ ob reševanju pritožbe plačilni nalog spremenil v škodo in da mu je bila odvzeta pravica do sodnega varstva.

B.

4. Uvodoma Vrhovno sodišče pojasnjuje, da po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le državni tožilec, zato Vrhovno sodišče navedb storilca, kolikor presegajo navedbe zahteve za varstvo zakonitosti, ni obravnavalo.

5. Iz izreka obravnavane odločbe o prekršku med drugim izhaja, da je storilec svoj osebni avtomobil dne 10. 12. 2012 parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom na naslovu T., Logatec, na mestu, kjer je s predpisano prometno signalizacijo na vozišču označena prepoved parkiranja in ustavljanja, s čimer je storilec prekršil določbo 16. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. Po tej določbi je ustavitev in parkiranje prepovedano na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Iz obrazložitve odločbe še izhaja, da je bil osebni avtomobil parkiran pred vhodom v stanovanjski blok.

6. Pravilna je navedba vrhovnega državnega tožilca, da je bila na mestu, kjer je svoje osebno vozilo parkiral storilec, talna označba v obliki črke X, ki je Pravilnik ne pozna. Ne gre pa pritrditi nadaljnjim navedbam vrhovnega državnega tožilca, da bi morala biti v obravnavanem primeru talna označba v obliki črke H oziroma gledano v smeri vožnje, v obliki črke I (označba V-41 na sliki 48 Pravilnika). Označba V-41 se po točki b) petega odstavka 42. člena Pravilnika uporablja za zaznamovanje mest na vozišču, na katerih je prepovedana ustavitev in parkiranje. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti po določbi 16. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP na vhodu označen s predpisano prometno signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču. Označba iz 16. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP, ki na vozišču prepoveduje ustavitev in parkiranje, je sicer res označba V-41 iz Pravilnika, vendar je prekrškovni organ po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru očitani prekršek napačno pravno opredelil. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je storilec parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom, ne na vozišču. Prav tako storilec ni parkiral na dovozu na dvorišče stavbe ali v drug objekt, ampak na vhodu v stanovanjski blok.

7. Pravilna pravna opredelitev očitanega ravnanja storilcu je po presoji Vrhovnega sodišča po določbi tretjega odstavka 65. člena ZPrCP, ki določa, da če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami. Označbe za zaznamovanje mest za parkiranje so določene v šestem odstavku 42. člena Pravilnika (označbe: V-47, V-47.1, V-47.2). Iz fotografije, ki je bila priložena plačilnemu nalogu storilca, je razvidno, da je storilec parkiral na mestu, ki ni bilo označeno za parkiranje, pri čemer pravno ni relevantno, ali je bil na tem mestu dodatno narisana talna označba v obliki črke X. 8. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno kršitev 4. točke 156. člena ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti, v skladu s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, ugodilo tako, da je izpodbijano pravnomočno odločbo o prekršku spremenilo tako, da je prekršek pravno opredelilo kot prekršek po petem odstavku 65. člena ZPrCP v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZPrCP in storilcu prekrška izreklo globo v višini 40,00 EUR.