Jedro

Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku kazenski postopek zoper obdolženega A.A. zaradi kaznivih dejanj po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Pooblaščenci oškodovane družbe T. d. o. o. so dne 8. 11. 2018 skupaj s predlogom za izločitev razpravljajoče sodnice podali tudi predloga za prenos krajevne pristojnosti, v katerem navajajo, da je obdolženec dolgoletni bivši župan, kateri ima na območju A velik vpliv. Po stališčih pooblaščencev oškodovanca neaktivnost in neprizadevnost razpravljajoče sodnice ni naključna, takšna neaktivnost sodnikov pa se bo po mnenju pritožbe v nadaljevanju nenaključno nadaljevala. Obtožni akt v predmetni zadevi je bil pripravljen s strani državnih tožilcev v Kopru in ga ne bi bilo, če bi kazensko ovadbo obravnavali na Okrožnem državnem tožilstvu v A. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

5. Predlagatelj v svojem predlogu izraža dvom v nepristranskost in nezaupanje v delo razpravljajoče sodnice, ker je v predmetni kazenski zadevi obdolženec bivši župan, v posledici česar naj bi bili pristranski tudi vsi ostali sodniki tega sodišča, ki bi obravnavali predmetno zadevo. Vendar podatki v kazenskem spisu takšnih izvajanj predlagatelja ne potrjujejo. Predsednik sodišča je namreč zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice zavrnil (sklep predsednika Okrajnega sodišča v A. Su 73/2018 z dne 27. 11. 2018). Pa tudi sicer zatrjevana pristranskost zgolj razpravljajoče sodnice v predmetni zadevi, ni tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. Le če bi bila ugotovljena pristranskost vseh sodnikov sodišča, pred katerim teče postopek, bi to predstavljalo razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar bi v tem primeru moralo biti najprej odločeno o izločitvi vseh sodnikov, šele nato o prenosu pristojnosti.

6. Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

7. Glede na navedeno tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti ni podan, zato je Višje sodišče v Mariboru predlog pooblaščencev oškodovanca zavrnilo.

8. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).