Jedro

Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za sodno ureditev meje z dne 31. 1. 2018 in dopolnjen 6. 3. 2018 in 27. 3. 2018. 2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Trdi, da je sporna meja med parcelami 439/16 k. o. X., na eni strani in parcelama 439/8 in 439/17, obe k. o. X. na drugi strani. Iz skice in opisa predloga ureditve sporne meje je razvidno, da predlagana meja ne bo učinkovala na nepremičnino 439/20 in se je ne dotika. Na pasivni strani morajo biti navedeni le udeleženci, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Sklep o meji, ki ga zahteva pritožnica, se ne bo neposredno nanašal na parcelo 439/20 k. o. X. Če bi bil lastnik te parcele zajet med nasprotnimi udeleženci, bi predlagateljica dejansko napravila sporno mejo med parcelama 439/4 in 439/20, za kar pa ni podlage. Meja med tema parcelama je nesporna. Zatrjevanje spornosti te meje bi lahko imelo za posledico tudi spornost nadaljnjih stičišč obeh parcel z drugimi parcelami desno od parcel 439/17 in 439/16, obe k. o. X. Pritožničin predlog na parcelo 439/20 ne vpliva niti na način, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Mejnik se bo vkopaval na stičišču parcel 439/4, 439/16 in 439/17, vse k. o. X. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sporna meja poteka od stičišča parcel 439/16, 439/8 in 439/9, vse k. o. X., do stičišča parcel 439/16, 439/17, 439/4 in 439/20, vse k. o. X. Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša. Ker predlagateljica kljub izrecnemu pozivu sodišča, naj predlog dopolni z navedbo podatkov o lastniku parcele 439/20 k. o. X., tega ni storila, je sodišče prve stopnje predlog kot nepopoln zavrglo.1

5. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi 132. člena ZNP ni utemeljen. Po navedeni določbi mora predlog v postopku za ureditev mej vsebovati tudi ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna. Predlagateljica se resda zavzema za ureditev meje od stičišča parcel 439/4, 439/16 in 439/17 na eni strani ter do stičišča parcel 439/8, 439/9 in 439/16 na drugi strani. Ker se sporna meja dotika tudi parcele 439/20, pa bo končna odločitev o meji lahko vključevala tudi stičišče parcele v predlagateljičini lasti s parcelo 439/20. glede na to, da bo taka odločitev zadevala tudi pravni položaj lastnika te parcele, je sodišče prve stopnje utemeljeno zahtevalo od predlagateljice, da med nasprotne udeležence vključi tudi njega. Argument, s katerim pritožba utemeljuje nasprotno stališče, ni prepričljiv. Vključitev lastnika parcele 439/20 ne pomeni širitve sporne meje na druge dele mejne črte. Mejna črta, ki bo predmet urejanja v sodnem postopku, ostaja namreč omejena s predlagateljičinim predlogom.

6. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ker z vidika pritožničinega pravnega položaja to ni pomembno, se pritožbeno sodišče ne izreka o tem, ali bi bilo v obravnavani situaciji treba predlog zavrniti.