Jedro

Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: - da mora prvi dolžnik upniku T. d.o.o. v izvršilni zadevi In 549/2012 oziroma sedaj In 1/2020 povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 160,40 EUR (I. točka izreka), - da se iz kupnine v znesku 10.000,00 EUR za prodani idealni delež ½ celote nepremičnine v lasti prvega dolžnika po vrstnem redu poplačajo: (a) stroški izvršilnih postopkov upnika T. d.o.o. v skupnem znesku 1.160,65 EUR kot je razvidno iz te točke izreka sklepa; (b) davek na promet z nepremičninami v znesku 196,08 EUR; (c) iz preostanka kupnine v znesku 8.143,27 EUR pa se poplačajo terjatve upnika iz naslova glavnic in zakonskih zamudnih obresti posameznih izvršilnih zadev, kot je razvidno iz zadevne točke izreka (II. točka izreka), - ugotovilo, da je upnik za terjatve do prvega dolžnika poplačan do višine ugotovljene vrednosti idealnega deleža ½ nepremičnine v lasti prvega dolžnika oziroma do zneska 20.000,00 EUR (III. točka izreka), - da se iz kupnine v znesku 10.000,00 EUR za prodani idealni delež ½ celote nepremičnine v lasti druge dolžnice po vrstnem redu poplačajo: (a) stroški izvršilnih postopkov upnika v skupnem znesku 403,84 EUR kot je razvidno iz te točke izreka sklepa; (b) davek na promet z nepremičninami v znesku 196,08 EUR; (c) iz preostanka kupnine v znesku 9.400,08 EUR pa se poplačajo terjatve upnika iz naslova glavnic in zakonskih zamudnih obresti posameznih izvršilnih zadev, kot je razvidno iz te točke izreka (IV. točka izreka), - da je upnik preostanek kupnine v znesku 4.219,29 EUR dolžan v roku 8 dni vrniti prvi dolžnici, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka), - da se izvršilni postopki In 548/2012, In 546/2012, In 541/2012, In 547/2012, In 556/2012, In 630/2013, In 525/2014, In 119/2015, VL 172218/2014, VL 204786/2009, I 478/2016 in I 1009/2018 zaradi celotnega poplačila dolga ustavijo (VI. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se z enotno vlogo pravočasno pritožujeta dolžnika brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbijata v celoti in navajata, da je sodišče prve stopnje zadevo obravnavalo površno ter zgolj na podlagi navedb upnika, ni pa upoštevalo dejstev navedenih v njuni pritožbi, ki ji je Višje sodišče v Celju s sklepom I Ip 350/2020 z dne 5. 11. 2020 ugodilo. V nadaljevanju prerekata plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v izvršilni zadevi In 1/2020 v znesku 160,40 EUR in stroške upnika v znesku 1.660,65 EUR ter vse terjatve v skupni višini 8.143,27 EUR za prvega dolžnika in vsem terjatvam za drugo dolžnico. Izpostavljata, da upnik do plačila teh stroškov ni upravičen, saj v predhodnih postopkih ni dokazal, da je zakonito imenovan upravnik, sodišče pa ga ni nikoli pozvalo k dostavi takega dokaza, saj je po določilih Stanovanjskega zakona imenovanje upravnika v pristojnosti lastnikov. Po 105. in 180. členu ZPP je sodišče dolžno upnika pozvati k dostavi dokazov s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Ker sodišče tega ni storilo, je opustilo dolžno ravnanje, kar pa je kaznivo dejanje. Nadalje izpostavljata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo že vplačanih sredstev z njune strani v znesku 5.471,40 EUR za prvega dolžnika in 1.106,68 EUR za drugo dolžnico. Opozarjata, da morajo biti upoštevane vse postavke, te pa morajo biti obrazložene do zadnjega centa. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritožba utemeljena. Višje sodišče naj tudi pojasni kaj predstavlja vsota 30.753,00 EUR, ki je omenjena v sklepu I 533/20220 z dne 19. 4. 2021. 3. Odgovor na pritožbi ni bil vložen.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje, ki o tej zadevi odloča drugič, je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Dolžnika nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika v znesku 160,40 EUR pritožbeno ne izpodbijata, ker bi bil izračun stroškov s strani sodišča prve stopnje nepravilen, temveč predmetnim stroškom nasprotujeta zgolj iz razloga, ker do plačila ter stroškov upnik ni upravičen, saj po njunem prepričanju ni zakonito imenovan upravnik. Navedeno pa za pritožbeno presojo izpodbijanega sklepa ni odločilno in te navedbe na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, saj je upnik v izvršilni zadevi In 549/2012 oziroma sedaj In 1/2020, na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi In 549/2012 z dne 12. 9. 2012, T. d.o.o. Obrazloženo velja tudi glede navedb, da bi sodišče prve stopnje moralo upnika pozvati k predložitvi dokazov, da je zakonito imenovan upravnik. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu opravilo preizkus iz razloga pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi uradoma, ki pa ni pokazal nepravilnosti.

7. Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Zato sta dolžnika z navedbami – s katerimi tudi sicer konkretizirano ne izpodbijata obstoja, višine in vrstnega reda terjatev oziroma vrstnega reda pri poplačilu stroškov izvršilnega postopka – prekludirana. Dolžnika se namreč razdelitvenega naroka 30. 6. 2020 nista udeležila. Pritožbene navedbe, s katerimi nasprotujeta plačilu stroškov izvršilnega postopka v znesku 1.660,65 EUR, davku na promet nepremičnin v znesku 196,08 EUR in terjatvi upnika v skupni višini 8.143,27 EUR, so zato v predmetnem pritožbenem preizkusu neupoštevne in sodišče druge stopnje nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

8. Pritožnika v nadaljevanju neutemeljeno izpostavljata, da sodišče prve stopnje pri poplačilu stroškov ni upoštevalo plačil, ki so jima bila odtegnjena od njunih pokojnin, in sicer v znesku 5.471,40 EUR za prvega dolžnika in 1.106,68 EUR za drugo dolžnico. Dolžnika v dokaz plačil v navedeni višini nista predložila nobenega dokaza. Tudi sicer v tem delu velja, da se upošteva stanje spisa na dan razdelitvenega naroka, enako pa se obračunajo terjatve upnikov (prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ). Iz 7. in 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vsa plačila, ki so razvidna iz spisovnih podatkov, upoštevalo.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami o znesku 30.753,00 EUR v sklepu I 533/2020 pa je zgolj pojasniti, da se predmetni sklep ne nanaša na to izvršilno zadevo, kljub temu pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da zadevni znesek predstavlja ocenjeno vrednost spornega predmeta v izvršilni zadevi I 533/2020. 10. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih dolžnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom).