Jedro

Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka.

Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo tudi določila ZUP, ki v 67. členu določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka ni navedla kakšne so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialno-pravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti pooblastila z ustreznim pooblastilom, ki zagotavlja formalno popolnost vloge.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije št. 303-3-0808/2020/2 z dne 15. 12. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije zavrgla tožnikovo vlogo št. 303-3-0808/2020/1, prispelo na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19 – v nadaljevanju Javni poziv (1. točka izreka) in odločila, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prijavitelj 23. 11. 2020 ob 8:21 uri, preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“ oddal vlogo na Javni poziv, ki je bil objavljen 16. 11. 2020 na spletnih straneh Spirit Slovenija. Toženka je tožnikovo vlogo na Javni poziv glede na datum in čas oddaje razvrstila na 808. mesto. Pozivna dokumentacija Javnega poziva med drugim določa, da se podpis oziroma oddaja vloge izvede le s kvalificiranim digitalnim potrdilom, ki si ga priskrbijo prijavitelji sami, pri čemer vrstni red oddane vloge varuje le s kvalificiranim digitalnim potrdilom pravilno podpisana vloga, kar je v odgovornosti prijavitelja. Iz obrazca za oddajo vloge pa izhaja zahteva, da mora vlogo podpisati zakoniti zastopnik, ki je naveden v vlogi ali s strani zakonitega zastopnika pooblaščena oseba, kar dokazuje s priloženim pooblastilom, pri čemer je za veljaven podpis vloge potrebno kvalificirano digitalno potrdilo. Vloga tožeče stranke ni popolna, saj je ni podpisala tožnikova zakonita zastopnica, pač pa je obravnavano vlogo z elektronskim podpisom podpisala A. A., pooblastilo za podpis vloge pa ni bilo priloženo, kar pomeni, da predmetne vloge ni oddala upravičena oseba. Glede na 8. točko Javnega poziva dopolnitev nepopolne vloge ni možna. V takem primeru toženka vloge ne odobri, za kar izda sklep, ki se ga posreduje neizbranemu prijavitelju.

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nezakonit, ker posega v tožnikovo ustavno pravico do pravnega varstva. Prav tako so podane bistvene kršitve določb postopka, saj toženka ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve. Toženka je po mnenju tožnika neutemeljeno zavrgla tožnikovo vlogo na Javni poziv kot nepopolno, ker ji ni bilo priloženo pooblastilo tožnikove zakonite zastopnice, kar pa po mnenju tožnika pomeni prekomerno, nesorazmerno in prestrogo sankcijo. Tožnik je predmetno vlogo pripravil v skladu z določili Javnega poziva in Pozivne dokumentacije. Tožnikova zakonita zastopnica je bila v obravnavanem obdobju na porodniškem dopustu, zato je tožnik za oddajo vloge na Javni poziv pooblastil Računovodski servis A. A., s.p.. Slednja je v postopku pridobivanja kvalificiranega digitalnega potrdila toženo stranko preko elektronske pošte vprašala, kakšno dodatno pooblastilo potrebuje za skrbništvo profila podjetja. Tožena stranka ji je odgovorila, da pooblastilo za skrbništvo profila podjetja na spletnem portalu „SPIRIT Slovenija“ ni potrebno, zato lahko prične z izpolnjevanjem vloge na Javni poziv preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“. Tožnikova pooblaščenka je v skladu z navedenim navodilom toženke izpolnila obrazec za pripravo elektronske vloge na Javni poziv in izpolnila vse listine ter priložila tudi pooblastilo zakonite zastopnice. Glede na to, da so vloge digitalizirane, lahko prijavitelj utemeljeno pričakuje, da ga bo toženka opozorila, če je vloga na Javni poziv pomanjkljiva ali nepopolna. Po mnenju tožnika izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložen v zadostni meri. Obrazložitev izpodbijanega sklepa večinoma predstavlja zgolj prepis besedila Javnega poziva in obrazcev Javnega poziva in se ne nanaša konkretno na tožnika. Na slednjega se nanaša zgolj v delu, kjer toženka tožniku očita, da tožnikove vloge na Javni razpis ni podpisala tožnikova zakonita zastopnica, marveč A. A., brez pooblastila tožnikove zakonite zastopnice. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sama navedla, da se vloga šteje za popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in njihove obvezne priloge, določene v Pozivni dokumentaciji, pri čemer pooblastilo v besedilu Javnega poziva ni navedeno kot obvezno, marveč zgolj kot opcijska priloga. V nadaljevanju se tožnik sklicuje na 27. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) o pozivanju k dopolnitvi nepopolnih vlog, na 29. člen ZPOP-1 o sklepu o izboru ter na 34. člen ZPOP-1, ki določa, da zoper sklep oziroma obvestilo izvajalca razpisa ni pritožbe. Dejstvo, da zoper izpodbijani sklep ni mogoča pritožba, po mnenju tožnika predstavlja kršitev njegove ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Tožnik sodišču predlaga, da ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa in ga odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožniku pa naj sodišče tudi prisodi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od paricijskega roka dalje do plačila.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izvajala Javni poziv, pri čemer gre v danem primeru za javno-pravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, zato se je postopek vodil po določilih ZPOP-1 ob smiselni uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Tožeča stranka je 23. 11. 2020 ob 8:21 uri preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“ oddala vlogo na Javni poziv, pri čemer bi lahko to vlogo podpisala bodisi zakonita zastopnica tožeče stranke B. B., bodisi oseba, ki bi jo tožnikova zakonita zastopnica pooblastila za podpis in vložitev vloge prijavitelja na Javni poziv. Navedeno pooblastilo pa bi moralo biti k vlogi na Javni poziv tudi priloženo. Predmetno vlogo na Javni poziv pa je v konkretnem primeru podpisala A. A., ki pa ni tožnikova zakonita zastopnica. Poleg navedenega k tožnikovi vlogi na Javni poziv ni bilo priloženo pooblastilo za podpis in oddajo te vloge s strani tožnikove zakonite zastopnice, ki bi se nanašalo na A. A. kot pooblaščenko. V nadaljevanju toženka navaja, da bi moral vsak prijavitelj na Javni poziv vlogo izdelati skladno z določili Javnega poziva, Pozivne dokumentacije in po Navodilih na obrazcih (1.11. točka Pozivne dokumentacije). Pojasnjuje tudi, da je bilo v konkretnem primeru potrebno vlogo na Javni poziv oddati elektronsko, preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“, dostopnega na spletnem portalu toženke. V navedeni uporabniški račun se je moral prijavitelj na Javni poziv registrirati. Splošna „Navodila za registracijo uporabnika Moj SPIRIT na portalu SPIRIT Slovenija“ dajejo jasne napotke vsem prijaviteljem na Javni poziv. Med drugim je bil vsak prijavitelj, ki je registriral in aktiviral uporabniški račun „Moj SPIRIT“, pisno seznanjen, da mora toženi stranki za dostop do elektronskih obrazcev za javne razpise in javne pozive poslati pooblastilo podjetja, iz katerega mora izhajati, da je pooblaščen za pripravo in oddajanje elektronskih vlog tega podjetja.

4. Ločiti je potrebno med dvema vrstama pooblastil. Prva vrsta pooblastila je pooblastilo za skrbništvo nad profilom podjetja na spletnem portalu „Moj SPIRIT“, ki predstavlja t.i. „uparjanje“ s podjetjem, kar fizični osebi, ki je registrirala in aktivirala uporabniški račun na portalu omogoča, da dostopa do nekaterih obrazcev, da vidi vse ostale obrazce, ki jih je izpolnjevalo podjetje in da lahko več zaposlenih iz istega podjetja izpolnjuje iste obrazce. Pooblastilo za skrbništvo profila podjetja pa ne pomeni tudi pooblastila za podpisovanje in oddajanje vlog in ostalih dokumentov v odnosu med podjetjem in toženo stranko. Pooblastilo za skrbništvo profila podjetja pri predmetnem Javnem pozivu ni bilo zahtevano zaradi poenostavitve postopka, kar je A. A. toženka tudi pojasnila v elektronskem sporočilu z dne 19. 11. 2020. Druga vrsta pooblastil pa se nanaša na pravno razmerje med podjetjem kot prijaviteljem na Javni poziv in osebo, ki bo v imenu in za račun tega podjetja elektronsko podpisala in oddala vlogo na Javni poziv.

5. Sestavni del pozivne dokumentacije so tudi „Navodila za podpis vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom in elektronsko oddajo vloge“, ki jasno vodijo vsakega prijavitelja v postopku priprave in oddaje vloge na Javni poziv. V „Navodilih za oddajo elektronsko podpisane vloge“ je bilo izrecno navedeno, da mora vlogo na Javni poziv podpisati s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba prijavitelja. Sporno vlogo je digitalno podpisala in elektronsko vložila A. A., pri čemer iz te vloge ni bilo razvidno, da bi tožeča stranka k vlogi priložila tudi pooblastilo tožnikove zakonite zastopnice pooblaščenki za elektronski podpis in elektronsko oddajo tožnikove vloge na Javni poziv. Poleg navedenega je morala izpolnjevalka vloge pred odprtjem spletnega obrazca izrecno potrditi, da se strinja, da bo pridobila pooblastilo zakonitega zastopnika prijavitelja za podpis in za oddajo vloge, če sama to ni, sicer se spletni obrazec sploh ni odprl. Iz izpisa prijavnega obrazca vloge na Javni poziv je tudi razvidno, da v primeru, ko vlogo podpisuje oseba s pooblastilom (oseba, ki je v imenu zakonitega zastopnika pooblaščena za podpis obrazcev, pogodbe in prilog), mora biti pooblastilo zakonitega zastopnika pooblaščencu za podpis vloge priloženo, in sicer tako, da se pooblastilo obvezno naloži. Vsak prijavitelj je tudi izrecno soglašal s tem, da lahko obrazec vloge, katere sestavni del je tudi pogodba o sofinanciranju, podpiše samo s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika ali s strani zakonitega zastopnika pooblaščene osebe, pri čemer mora skenirano pooblastilo za podpis vložiti elektronsko v obrazec vloge. Tožeča stranka pa ni dokazala, da bi k svoji vlogi na Javni poziv priložila tudi pooblastilo tožnikove zakonite zastopnice pooblaščenki. Izpodbijani sklep je po mnenju toženke ustrezno in v zadostni meri obrazložen. V sedmem odstavku 8. točke Javnega poziva pa je določeno, da dopolnitev nepopolne vloge ni možna in se v primeru nepopolne vloge ali neizpolnjevanja pogojev iz Javnega poziva takšna vloga prijavitelja na Javni poziv ne odobri, za kar toženka izda sklep, ki ga posreduje neizbranemu prijavitelju. Izpostavlja določbo 34.a člena ZPOP-1 in navaja, da se določbi 27. člena in 28. člen ZPOP-1 v predmetni zadevi ne moreta uporabiti. Poudarja, da je odločala skladno s pogoji Javnega poziva. Odločilno v obravnavanem primeru pa je, da je tožeča stranka s prijavo na Javni poziv izrecno izrazila strinjanje s pogoji in obveznostmi, ki so v Pozivni dokumentaciji jasno navedeni in natančno opredeljeni. Toženka meni, da je pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno sprejela svojo odločitev. Sklepno sodišču predlaga, da tožnikov tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je bilo k tožnikovi vlogi na Javni poziv priloženo pooblastilo tožnikove zakonite zastopnice pooblaščenki A. A. za podpis in oddajo predmetne vloge na Javni poziv, ali je bilo navedeno pooblastilo glede na določila Poziva, Pozivne dokumentacije, Navodil na posameznih obrazcih in pojasnil tožene stranke potrebno priložiti ter ali je bila tožeča stranka na obveznost predložitve navedenega pooblastila ustrezno opozorjena. Med strankama pa ni sporno, da se je tožnik pravočasno prijavil na Javni poziv in se uspešno registriral preko uporabniškega računa „Moj SPIRIT“ ter se preko tega računa prijavil na Javni poziv. Prav tako med strankama ni sporno, da je obravnavana vloga na Javni poziv prispela pravočasno, da je bila elektronsko podpisana in oddana (kar pa je bil v Javnem pozivu naveden osnovni pogoj za pravilno oddajo vloge). Prav tako tudi ni sporno, da je tožnikovo vlogo na Javni poziv elektronsko podpisala in oddala A. A., ki pa ni tožnikova zakonita zastopnica.

8. Ukrepi za spodbujanje podjetništva, organiziranost na tem področju ter postopki za dodeljevanje javnih sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo so urejeni z ZPOP-1. Naloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje učinkovitega podjetniškega okolja izvajata ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in Javna agencija za področje investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije (toženka), pri čemer se skladno s 6. členom ZPOP-1 sredstva za izvajanje programa ukrepov zagotavljajo v državnem proračunu ter iz drugih domačih in tujih virov, kar po presoji sodišča pomeni, da gre v teh zadevah za javno-pravno zadevo in se zato posledično pri postopku predmetnega Javnega poziva uporabljajo poleg določb ZPOP-1 smiselno tudi določila ZUP (4. člen ZUP). Določba 34.a člena ZPOP-1, ki ureja postopek javnega poziva, v petem odstavku določa, kateri členi navedenega zakona se smiselno uporabljajo tudi za javni poziv. To pomeni, da se določbe ostalih členov ZPOP-1 pri izvedbi postopka javnega poziva ne uporabljajo, ni pa s tem izključena uporaba splošnih določil postopka po ZUP. Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka.

9. Iz zelo skope obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev toženke, da tožničina vloga ni popolna, ker ni podpisana s strani zakonitega zastopnika. Predmetno vlogo je e-podpisala A. A., ni pa toženki predložila tudi pooblastila za podpis, zato obravnavane vloge ni predložila upravičena oseba. V nadaljevanju obrazložitve toženka navaja relevantne točke predmetnega Javnega razpisa in sicer: 8 točke Javnega poziva z navedbo pogojev za popolno vlogo ter 8. točka Javnega poziva, iz katere izhaja, da dopolnitev nepopolne vloge ni možna.

10. Po presoji sodišča se tožeča stranka upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja. Vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se po presoji sodišča nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo tudi določila ZUP, ki v 67. členu določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka ni navedla kakšne so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialno-pravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti pooblastila z ustreznim pooblastilom, ki zagotavlja formalno popolnost vloge.

11. Če pa tožena stranka meni, da formalna dopolnitev vloge (ki predstavlja zgolj predložitev ustreznega pooblastila, ki zadosti pogojem za formalno popolnost vloge) ni dopustna, bi morala v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, česar pa ni storila. Zgolj navedba določil iz Javnega poziva, kot je to storila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, na podlagi katerega je formalna dopolnitev vloge (s predložitvijo pooblastila) onemogočena, ne zadošča za zakonito izdano odločbo, saj ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta (214. člen ZUP). Takšne pomanjkljivosti obrazložitve upravnega akta tudi ni mogoče odpraviti z obrazložitvijo v odgovoru na tožbo. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, če je upravni akt ustrezno obrazložen, četudi gre za skrajšani postopek, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Ob navedenem tudi ne drži navedba tožene stranke, da zadošča že, da je tožeča stranka s prijavo na Javni poziv izrecno izrazila strinjanje s pogoji in obveznostmi iz Pozivne dokumentacije. Sodišče pripominja, da morajo biti javni pozivi skladni z veljavno zakonodajo in mednarodnimi pogodbami, kar pomeni, da javni poziv ne sme omogočati izvedbe nepoštenega postopka zgolj zato, ker gre za ekonomsko manj zahtevno zadevo in je omogočena večja poenostavitev in hitrost postopka.1 Dejstvo, da gre za skrajšan ugotovitveni postopek ne pomeni, da lahko poteka brez ustavnih garancij in brez upoštevanja vseh načel poštenega postopka, kamor sodi tudi poziv stranki na dopolnitev vloge iz 67. člena in 68. člena ZUP.

12. V obrazložitvi upravnega akta morajo biti konkretizirane okoliščine in pravna podlaga za odločitev organa v tolikšni meri, da jih stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih lahko preizkusi tudi sodišče, sicer se takšnega upravnega akta ne da preizkusiti. V konkretnem primeru bi tako morala tožena stranka skladno z 214. členom ZUP v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno navesti pravno relevantne okoliščine in materialnopravno podlago, zaradi katerih naj tožeča stranka ne bi smela dopolniti svoje vloge na Javni poziv s predložitvijo pooblastila, ki predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost v postopku, v katerem je skladno s 34.a členom ZPOP-1 izrecno dopuščena sprememba vloge. V obravnavanem primeru gre za postopek sofinanciranja iz javnih sredstev. V tovrstnih postopkih pa je še posebej pomembno, da se zagotovi pravica enakopravnega obravnavanja vseh subjektov, kar pa se lahko zagotovi le z ustrezno obrazložitvijo odločitve upravnega organa, ki stranki omogoča preizkus. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP). Če pa upravni akt takšne obrazložitve ne vsebuje, ni skladen z določbo 214. člena ZUP in tudi stranki ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP pa gre za bistveno kršitev določb postopka, če se odločbe ne da preizkusiti. Zaradi navedene kršitve določb postopka je po presoji sodišča izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. 13. Zaradi očitanih kršitev določb postopka je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj toženka ob upoštevanju načela poštenega postopka v obrazložitvi svoje odločitve konkretno opredeli do dejanskih vidikov zadeve, kakor tudi do pravnih vidikov. Toženka naj tožeči stranki bodisi dopusti možnost, da formalno pomanjkljivost opustitve predložitve pooblastila odpravi, bodisi v obrazložitvi upravnega akta navede ustrezno materialnopravno podlago, ki izključuje uporabo 67. člena ZUP in tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1. 14. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Glej sodbo Upravnega sodišča RS II U 220/2021 z dne 13. 10. 2021.