Jedro

Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi). Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v relativnem razmerju do odsvojitelja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke s katero je ta zahtevala plačilo zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačilo stroškov pravdnega postopka (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka tožene stranke v znesku 2.294,64 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala v svojem ugovoru in ni objektivno ugotovilo dejanskega stanja. Bistvo kršitve postopka pa pritožba vidi v tem, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z zadevo P 133/2007, ki ni sporna in kjer ni prišlo do škodnega dogodka, saj je tožeča stranka izrecno navedla, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi zastopanja odvetnice M.P. v zadevi P 101/2011. Sodišče prve stopnje pa je zmotno zaključilo, da je izvenzakonski partner tožeče stranke prenesel lastninsko pravico na svojo sestro že 25. 5. 2011, saj je ob vložitvi tožbe S.Ž. še bil vpisan kot lastnik sporne nepremičnine. V predmetni zadevi ni relevantno kakšen datum nosi prodajna pogodba, ampak kdaj je bil izvršen zemljiškoknjižni vpis, saj je šele z vpisom v zemljiško knjigo A.Š. pridobila lastninsko pravico na sedaj sporni nepremičnini. Bistvo predmetnega spora je, da je tožeča stranka oškodovana, ker ob vložitvi tožbe odvetnica, ki jo je takrat zastopala, ni predlagala zaznambe spora v zemljiški knjigi, zato so navedbe v izpodbijani sodbi, ki se nanašajo na pravdno zadevo P 133/2007 in na izdajo začasne odredbe za predmetno zadevo nerelevantne. Odvetnica bi namreč morala ob vložitvi tožbe predlagati vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice v zemljiško knjigo, česar ni storila, v posledici tega pa se je v zemljiško knjigo, po vloženi tožbi, vpisala A.Š. Sodišče prve stopnje tako sploh ni obravnavalo in ugotavljalo dejstev o obstoju izvenzakonske skupnosti in skupnem premoženju partnerjev. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP.

5. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke odškodnino zaradi nevestnega dela njene odvetnice M.P., katere odgovornost je bila zavarovana pri toženi stranki. Zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, napake pri opravljanju odvetniške dejavnosti (poslovno odškodninska terjatev). Trdi, da ji je zaradi odvetničine opustitve vpisa zaznambe spora v zvezi s pravdno zadevo P 101/2001 pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu nastala škoda v višini vrednosti deleža na pripadajoči nepremičnini.

6. Bistvo odločitve sodišča prve stopnje je povzeto v 21. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje iz katere izhaja, da je S.Ž. s prodajno pogodbo z dne 25. 5. 2011 prodal nepremičnino A.Š., glede katere je tožeča stranka dne 27. 6. 2011 vložila tožbo na ugotovitev skupnega premoženja. A.Š. se je v zemljiško knjigo vpisala 6. 7. 2011 kot lastnica nepremičnine. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje zaključilo, da je A.Š. razpolagala s popolno pogodbo že ob sklenitvi prodajne pogodbe dne 25. 5. 2011, torej pred vložitvijo tožbe tožeče stranke dne 27. 6. 2011 in se je tako lahko sklicevala na pričakovano lastninsko pravico, zato tožeča stranka tudi če bi bila prvi dan od vložitve tožbe dne 27. 6. 2011 vpisana zaznamba spora ne bi mogla v primeru ugovora tretje, torej kupke obravnavane nepremičnine, vpisati morebitne lastninske pravice pridobljene v pravdni zadevi. Sodišče prve stopnje se nadalje sklicuje na odločbo VS RS v zadevi II Ips 135/2012 v kateri je le to zavzelo stališče, „da je položaj pridobitelja pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan že pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja ni pravno pomembna in je napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje potreben vpis v zemljiško knjigo.“

7. Takšno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je napačno (341. člen ZPP). Na nepremičnini, ki je pridobljena v času trajanja izvenzakonske skupnosti in je skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev obstaja skupna lastnina le-teh. Če je pravni posel, ki je pravni temelj pridobitve lastninske pravice na tej nepremičnini sklenil samo eden od partnerjev in je na podlagi tega pravnega posla vknjižena lastninska pravica samo v korist tega zakonca, s to vknjižbo drugi zakonec izvirno pridobi skupno lastnino na tej nepremičnini. S skupno lastnino lahko pravno učinkovito razpolagata samo oba skupna lastnika (72. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). Zakonec oziroma izvenzakonski partner, ki v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot skupni lastnik nepremičnine, proti dobrovernemu pridobitelju, v primeru, ko je eden od skupnih lastnikov z lastninsko pravico na nepremičnini samostojno razpolagal, ne more uveljavljati, da odsvojitelj (izvenzakonski partner - vknjižen v zemljiško knjigo) ni bil upravičen samostojno razpolagati z lastninsko pravico na nepremičnini. Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja.(1)

8. Nevknjiženi skupni lastnik lahko zavaruje svojo resnično skupno lastninsko pravico s tožbo na ugotovitev te pravice in z zaznambo tega spora v zemljiški knjigi. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). V skladu s drugim in tretjim odstavkom 79. člena ZZK-1 zaznambo spora predlaga tožeča stranka tako, da predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo pristojnega sodišča o vloženi tožbi in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.

9. Zaradi posebnih učinkov zaznambe spora izvirna pridobitev pravice učinkuje tudi proti dobrovernemu pridobitelju v korist katerega bo lastninska pravica vknjižena z učinkom po času od katerega učinkuje zaznamba spora (drugi odstavek 80. člena in tretji odstavek 81. člena ZZK-1).

10. Tožeča stranka pa v tožbi zatrjuje in slednje je med strankama nesporno, da je ob vložitvi tožbe dne 27. 6. 2011 bil zemljiškoknjižni lastnik takratni toženec S.Ž. Zato bi zaznamba spora v zemljiški knjigi, katero pa bi morala predlagati tožeča stranka oziroma njena pooblaščenka s samostojno vlogo podano na zemljiško knjigo sama, bila varovanja njena pravica po stanju zemljiške knjige ob času od katerega učinkuje zaznamba spora, s tem bi bila varovan vrstni red te vknjižbe.

11. Zemljiškoknjižno sodišče bi tako sicer dovolilo vknjižbo lastninske pravice na A.Š., ki je razpolagala z pravno perfektno pogodbo za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar zaradi pravne fikcije o začetku učinkovanja vknjižbe lastninske pravice v korist tožeče stranke, A.Š. nikoli ne bi postala lastnica nepremičnine v deležu v katerem bi (če bi) tožeča stranka uspela s tožbo na ugotovitev skupnega premoženja na poslovnem prostoru S.Ž. Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

12. Sodišče prve stopnje se zmotno sklicuje na odločbo VS RS II Ips 135/2012, saj le-ta ureja povsem drugačno pravno situacijo in sicer ureja razmerje med pridobiteljem lastninske pravice na pravno poslovni način v razmerju do zastavne pravice pridobljene v izvršilnem postopku. In le v takšnem razmerju ima prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutni učinek zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

13. V predmetni zadevi pa bi tožeča stranka z zaznambo spora, v kolikor bi predlog v zemljiško knjigo bil podan do 6. 7. 2011, zaradi ugotovitve izvirno pridobljene lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora, imela prednost pred pravico A.Š., ki je prodajno pogodbo res sklenila dne 25. 5. 2011, vendar je zemljiškoknjižni predlog za vpis prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo podala šele 6. 7. 2011, do takrat pa je za zemljiškoknjižnega lastnika veljal S.Ž. in glede na takšno zemljiškoknjižno stanje bi v primeru, da bi ob vložitvi tožbe bila vpisana tudi zaznamba spora, bila varovana lastninska pravica tožeče stranke do razrešitve spora v zvezi s katerim je bila zaznamba predlagana.

14. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v relativnem razmerju do odsvojitelja. Pri tem pa je nujna predpostavka, da oseba pridobi položaj in pravno varstvo pričakovanega lastnika, da je bila v njeno korist izstavljeno veljavno zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo začne v polnem obsegu torej tudi v razmerju do tretjega in ne le v razmerju od odsvojitelja učinkovati šele s trenutkom vložitve zemljiškoknjižnega predloga za ustrezen vpis na njegovi podlagi. Tako je zaradi dejstva, ker zaznamba spora ni bila vpisana v zemljiško knjigo, prišlo do položaja, ko je pridobitelj z vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist postal resnični lastnik na podlagi podatkov o vknjiženi lastninski pravici odsvojitelja v zemljiški knjigi in je pridobil lastninsko pravico neodvisno od volje resničnega lastnika.

15. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zaradi zmotnega materialno pravnega stališča ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje ne more samo dopolniti postopka, saj bi to pomenilo, da bi celoten postopek dokazovanja izvedlo sodišče druge stopnje, kar pa presega v zakonu dana pooblastila pritožbenega sodišča in bi strankama odvzelo pravico do pritožbe (355. člen ZPP in 23. člen Ustave RS), zato je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

16. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede učinkov zaznambe spora v zemljiški knjigi in se pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti odvetnice osredotočilo na pravdno zadevo P 101/2011. Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da bi bil zahtevek mandanta utemeljen, kar pomeni, da mora sodišče hipotetično presoditi, kako bi se postopek s pretežno verjetnostjo končal, če bi bilo opuščeno dejanje opravljeno: v konkretnem primeru torej, ali bi sodišče, če bi bil predlog za zaznambo spora pravočasno predlagan v zemljiški knjigi, zahtevku tožeče stranke v pravdni zadevi P 101/2011 ugodilo.

17. Stroški pritožbenega postopka so v skladu s tretjim odstavkom 165. členom ZPP, nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Op. št. (1) : M. Juhart, N. Plavšak in R. Vrenčur, Sodobno stvarno pravo, izbrana poglavja, PF Ljubljana, Ljubljana 2016, stran 65-66.