23. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Karla Urbančiča iz Ljubljane, Zofije Smetana, Avstrija, Sonje Janus iz Domžal, Marije Marolt iz Polhovega Gradca in drugih, Ane Slovša iz Horjula in drugih, Marije Čej iz Trnovega pri Gorici, Milana Černeta iz Grgarja, Imelde Drufovka iz Ljubljane, Alojzija Tomaževica iz Ljubljane in drugih, Amalije Rozman iz Ljubljane in drugih, Janeza Škufca iz Višnje gore in drugih, Alojzija Korošca iz Ljubljane in drugih, Frančiške Kres iz Litije, Leopolda Kuclarja iz Polhovega Gradca in drugih, Marije Špehar iz Dolenjskih Toplic, Antonije Saje iz Mirne Peči, Ane Grubar iz Kostanjevice na Krki, Marije Švalj, Hrvaška, Antona Herbsta iz Novega mesta, Marije Juteršek in Cecilije Štrajhar iz Kamnika, Marjete Kristan iz Domžal, Marije Roblek iz Predvora in drugih ter Vasje Majhna iz Ljubljane na seji 23. novembra 2006

sklenilo:

1.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – ur. p. b.) se zavrnejo.

2.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/05 – ur. p. b.) se zavržejo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki navajajo, da so bližnji svojci oseb, ki so med drugo svetovno vojno (tj. od maja 1942 do vključno maja 1945) umrle zaradi nasilja pripadnikov partizanskega gibanja. Ugotavljajo, da jim zato ni dostopen niti status (svojca) žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (v nadaljevanju ZZVN) niti po vojni pobite osebe po Zakonu o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri). Izpodbijajo tako posamezne določbe ZZVN in ZPKri kot tudi Zakona v celoti. Zatrjujejo neskladje s členi 2, 5, 14, 22, 26, 30, 34, 35 in 50 Ustave ter neskladje s 1., z 2., s 5., 7. in z 8. členom ter drugo ter tretjo alinejo preambule Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Pobudnik Vasja Majhen zatrjuje še neskladje izpodbijanih zakonov s 14. členom Ustave, ker naj zakona v krog upravičencev ne bi vključevala vseh oseb, ki so po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, 15/76 in nasl. – v nadaljevanju ZD) zakoniti dediči.

2.Ustavno sodišče je pobude zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.

3.Ustavno sodišče je že z odločbo št. U-I-266/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 118/06) ugotovilo, da je ZZVN v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena Ustave. V 20. točki obrazložitve je navedlo: "Pooblastilo, ki ga navedena ustavna določba daje zakonodajalcu, ni neomejeno. Zakonodajalec ga lahko izvršuje samo v okviru ustavnih načel in ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državni zbor je s tem, ko je v 6. členu ZZVN določil, da so iz kroga žrtev vojnega nasilja izključene osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale z okupatorjem, ravnal v okviru tega pooblastila. Ureditev, ki bi priznavala status žrtve vojnega nasilja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem, bi bila lahko v neskladju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in s tem v neskladju z Ustavo.[1] Vendar pa iz Ustave ne izhaja, da bi bilo treba pojem žrtve vojnega nasilja omejiti samo na tiste civilne osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom oboroženih sil okupatorja. Zato je v neskladju z Ustavo, da je zakonodajalec iz kroga civilnih žrtev vojnega nasilja izključil vse tiste osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil druge strani v spopadu. Ugotavljanje, ali so morebitne žrtve vojnega nasilja sodelovale z okupatorjem, je lahko predmet konkretnih postopkov in s tem tudi predmet morebitne konkretne ustavnosodne presoje aktov, izdanih v teh postopkih, ne pa predmet ustavnosodne presoje predpisa." Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje z Ustavo odpravi v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4.Nov je le očitek pobudnika Vasje Majhna, ki zatrjuje še neskladje izpodbijanih zakonov s 14. členom Ustave, ker naj zakona v krog upravičencev ne bi vključevala vseh oseb, ki so po ZD zakoniti dediči. ZZVN v 7. členu določa, da je do varstva po tem zakonu upravičen tudi družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Varstvo je zagotovljeno enakemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih.[2]Položaj zakonitih dedičev in njihova dedna pravica sta odvisna od stopnje sorodstvene vezi z zapustnikom (dedni red) in obsega zapustnikovega premoženja (zapuščine). Pri izpodbijani ureditvi pa gre za razmerje med državo in svojci žrtev vojnega nasilja, zato teh dveh položajev ni mogoče enačiti. Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne zahteva od zakonodajalca, da različne položaje ureja enako. Zato je Ustavno sodišče očitek zavrnilo kot očitno neutemeljen.

5.Ker drugi pobudniki ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi že upoštevalo v navedeni odločbi, je pobude v celoti zavrnilo (1. točka izreka).

6.Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti ZPKri je Ustavno sodišče zavrglo iz razlogov (23. točka obrazložitve), iz katerih je zavrglo pobude za oceno ustavnosti tega zakona v odločbi št. U-I-266/04, zato se nanje v celoti sklicuje (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Prim. odločbo št. U-I-23/93.

[2]Po prvem odstavku 7. člena ZZVN je do varstva po tem zakonu upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. V 8. do 10. členu Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZVojI) je opredeljeno, kateri družinski člani sodijo v krog upravičencev po tem zakonu. V skladu z 9. členom ZVojI so do varstva po tem zakonu upravičeni naslednji družinski člani:

zakonec, ki ga je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo, in zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima oziroma je imel po sodni odločbi oziroma po dogovoru pravico do preživnine in jo je užival do smrti vojnega invalida, padlega borca ali druge osebe (tj. razvezani zakonec);

otroci in posvojenci, pastorki pa ob pogoju, da jih je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo oziroma od rojstva dalje, če so stari manj kot leto dni, in da niso imeli roditelja, ki bi jih preživljal;

starši, posvojitelj, očim in mačeha, ki so jih vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljali vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo in če sta očim oziroma mačeha vojnega invalida, padlega borca ali drugo osebo najmanj tri leta preživljala in zanjo skrbela.

Na podlagi 10. člena ZVojI ima vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo, po tem zakonu enake pravne posledice kot zakonska zveza.