Jedro

Če gre za spor o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve (nezakonite) pogodbe o zaposlitvi, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas in od takrat teče rok za uveljavljanje pravic pri delodajalcu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z zahtevkom na ugotovitev, da je tožniku z dnem 31.12.1998 nastalo delovno razmerje pri toženi stranki za nedoločen čas in da ga je tožena stranka dolžna vrniti nazaj na delovno mesto, ki ustreza njegovi delovni in strokovni sposobnosti. Ugotovilo je, da v sporu ni bila izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o tožbenem zahtevku, saj bi moral tožnik takrat, ko je podpisal zadnjo pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas, v skladu z določbo 2. odst. 80. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR -Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis) uveljavljati pri delodajalcu varstvo svojih pravic v roku 15 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99). Navaja, da je po obvestilu tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dnem 30.12.1998 pravočasno podal ugovor, na kar je po odgovoru tožene stranke z dne 5.1.1999 v roku sprožil spor pri pristojnem delovnem sodišču. Poleg tega meni, da lahko sproži takšno sodno varstvo tudi v primeru, če predhodno ne bi uveljavljal sodnega varstva pri toženi stranki oz. izpodbijal sklep o sklenitvi delovnega razmerja in se glede tega sklicuje na sprejeto sodno prakso.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno odločilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče se z ugotovitvijo v izpodbijanem sklepu, da iz razloga, ker tožnik v roku po datumu 1.10.1998 ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu, ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o tožbenem zahtevku, ne strinja. V konkretnem primeru gre za spor o transformaciji delovnega razmerja v nedoločen čas. Zato v postopku varstva pravic ne more biti odločilen zgolj datum sklenitve pogodbe, saj je potrebno upoštevati delovno razmerje ves čas trajanja zadnje pogodbe in presojati morebitno nezakonitost takšnega delovnega razmerja do izteka pogodbe o zaposlitvi. Delavec je tako upravičen uveljavljati sodno varstvo (seveda v razumnem roku), kljub primeru, da predhodno ni izpodbijal odločitev o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, pri čemer pa je sodišče dolžno preizkusiti razloge o zakonitosti delodajalčeve odločitve. V konkretnem primeru pa je tožnik izrabil notranje varstvo pravic pri svojem delodajalcu. Ker je sodišče prve stopnje glede presoje, da v sporu ni podane procesne predpostavke za vodenje postopka pri sodišču, zmotno uporabilo materialno pravo in v tej posledici tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. tč. 365. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku obravnavati zadevo po vsebini in ugotoviti, ali so bili v tožnikovem primeru podani razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas oz.

obstajali razlogi za transformacijo delovnega razmerja v nedoločen čas. Ko bo izvedlo postopek v nakazani smeri, bo lahko v sporu ponovno razsodilo, kot tudi odločilo o stroških postopka, ki so pridržani za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).