Jedro

Upnik ni stranka zapuščinskega postopka in sodišče v tem postopku ni dolžno po uradni dolžnosti odrejati vpisa lastninske pravice v njegovo korist.

Izrek

I. Pritožbi B. J. se ugodi, dodatni sklep o dedovanju z dne 6. 12. 2011 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbi S. G. d.d. se ugodi, sklep z dne 1. 2. 2012 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. V tej zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje 2. 9. 2003 (v zvezi z popravnim sklepom z dne 10. 3. 2005) izdalo sklep o dedovanju, ki je 19. 5. 2004 postal pravnomočen. S tem sklepom je bilo ugotovljeno, da v zapuščinsko premoženje zapustnice med drugim spadajo tudi nepremičnine vpisane v vl. št. 1673 k.o. 1959 x.. V tej vl. št. je bila, kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu, vpisana tudi (takrat še obstoječa) parc. št. 666 k.o. 1959 x.. Vendar pa ni spadala v zapuščinsko premoženje v celoti, saj je sodišče njen južni del v površini 2000 m2 zaradi priznanega izločitvenega zahtevka S. G. K., izločilo. Tako je sodišče v izreku pod točko I/6 ugotovilo, da ni predmet dedovanja južni del te parcele v površini 2.000 m2, za katerega so vsi dediči priznali, da je bil s prodajno pogodbo z dne 18. 10. 1996 in aneksom k tej pogodbi z dne 6. 1. 1997 prodan S. G. d.d. K., da pa zemljiškoknjižni prepis na kupca ni bil izveden. Ugotovilo je še, da so dediči dovolili, da se pri tem delu vknjiži lastninska pravica na kupca. Pod točko II je odločilo o dedovanju v zapuščino spadajočega nepremičnega premoženja in v sklep povzelo tudi sklenjeni dedni dogovor. Po tem dednem dogovoru je oporočni dedič B. J. prevzel v last vse nepremičnine spadajoče v zapuščinsko premoženje (torej tudi del parcele 666 k.o. 1959 x., ki ni bil izločen), razen tistih njegovih delov, ki sta jih z dednim dogovorom v poplačilo nujnega dednega deleža prejeli M. U. in I. R.. Pod točko III je v zvezi z vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah odločilo, da bo tako vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah, ki so predmet tega zapuščinskega postopka, kot pri južnem delu parcele 666 k.o. 1959 x. v izmeri 2.000 m2, vknjižena lastninska pravica na dediče oziroma upnika po uradni dolžnosti po pravnomočnosti tega sklepa oziroma po izvedeni delitvi parc. št. 666 k.o. 1959 x..

2. Iz podatkov spisa, predvsem prilog, ki jih je svoji zahtevi za „izvedbo vseh potrebnih postopkov oziroma izdajo listin, ki bodo podlaga za vpis lastninske pravice“ priložil S. G. K., je nadalje razvidno, da je bila po pravnomočnosti zgoraj povzetega sklepa o dedovanju izvedena delitev parc. št. 666 k.o. x. in ta delitev na podlagi obvestila Geodetske uprave Republike Slovenije, območne Geodetske uprave Ljubljana, št. 90312-548/2005-6 z dne 25. 7. 2005 poočitena tudi v zemljiški knjigi. Iz parc. št. 666 k. o. x so nastale tri nove parcele in sicer parcela 666/2, 666/3 in 666/4. Iz dogovora, ki je bil sklenjen med upnikom in dediči 14. 9. 2006 izhaja, da je iz zapuščinskega premoženja izločeni del parc. št. 666 k.o. x. dobil novo identifikacijsko številko 666/2, preostala dva dela prvotne parcele pa sta po delitvi označena z parc. št. 666/3 in 666/4 k.o. x.. Kljub izvedeni delitvi je pri novo nastalih parcelah v zemljiški knjigi, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih, še vedno vpisana lastninska pravica na ime zapustnice, kar pomeni, da je ostal sklep o dedovanju z dne 2. 9. 2003 nerealiziran ne le v pogledu izločenega dela parc. št. 666 k.o. x, pač pa tudi v pogledu tistega njenega dela, ki je bil predmet dedovanja. 18. 7. 2011 je S. G. K. sodišču smiselno predlagal, da slednje, glede na to, da je bila parcelacija izvedena, na ustrezen način poskrbi za izvršitev odločitve, ki jo je sprejelo s sklepom o dedovanju z dne 2. 9. 2003. 3. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka izdalo oba izpodbijana sklepa. Menilo je, da nepremičnine parc. št. 666/2, 666/3 in 666/4 k.o. x., ki so nastale z delitvijo parc. št. 666 k.o. x., predstavljajo pozneje najdeno premoženje v smislu 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 6. 12. 2011 odločilo, da ga dedujeta dediča B. J. do 5/6 in I. R. do 1/6. Predlog S. G. K., da sodišče pri novo nastali parceli 666/2 k.o. x. izvede vse potrebne postopke in izda ustrezne listine za vpis lastninske pravice na njegovo ime, je s sklepom z dne 1. 2. 2012 zavrnilo. Ker je v zemljiški knjigi pri parceli 666/2 k.o. x. še vedno vpisana zapustnica, gre po mnenju sodišča prve stopnje za njeno premoženje. Upnik, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bo moral svoje pravice uveljaviti izven tega postopka, saj sodišče nima podlage za odrejanje vpisa lastninske pravice na njegovo ime po uradni dolžnosti.

Navedbe pritožnikov

4. Dedič J. B. vlaga pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 6. 12. 2011. Meni, da parcele 666/2, 666/3 in 666/4 ne predstavljajo novo najdeno premoženje, saj je bila parcela na željo podjetja G. izločena zaradi neizvedene odmere (del te parcele je bil prodan podjetju G.). Takrat ni bilo nobenih želja po parceli.

5. Zoper sklep z dne 1. 2. 2012 vlaga pritožbo S. G. d.d., K.. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna. Opozarja, da je sodišče s sklepom z dne 2. 9. 2003 v 6. točki ugotovilo, da določeno premoženje, med drugim tudi južni del parcele 666 k.o. x. ne spada v zapuščinsko premoženje. Odločitev sodišča je zato v popolnem nasprotju z že izdanim sklepom. Sodišče je spregledalo, da so vsi dediči pritožniku priznali lastninsko pravico že na zapuščinski obravnavi in sicer na podlagi prodajne pogodbe z dne 18. 10. 1996 oziroma 6. 1. 1997 s tem, da je sodišče s sklepom o dedovanju z dne 2. 9. 2003 odločilo, da bo odredilo vpis lastninske pravice na pritožnika, vendar šele po izvedeni parcelaciji. Takšni odločitvi sodišče ni sledilo, ampak je v popolnem nasprotju s svojo prvo odločitvijo zavrnilo vpis lastninske pravice na S. G. d.d., K.. Poleg tega je z dodatnim sklepom napačno ugotovilo, da gre pri parc. št. 666/2 k.o. x. za naknadno najdeno premoženje, kar ne drži. Sodišče bi moralo v skladu s točko 3 sklepa o dedovanju z dne 2. 9. 2003 zgolj izdati odredbo za vpis lastninske pravice na S. G. d.d. na južnem delu parc. št. 666, ki po izvedeni parcelaciji predstavlja parc. št. 666/2 k.o. x..

6. Na pritožbo B. J. je odgovorila dedinja I. R.. Navaja, da ji po sklepu o dedovanju pripada 1.000 m2 zazidljivega zemljišča, vendar do realizacije ni prišlo. V kolikor se parcela nemudoma odmeri, se je pripravljena odpovedati nujnemu deležu na najdenih parcelah.

7. Na pritožbo S. G. d.d. K. dediči niso vložili odgovora.

8. Pritožbi sta utemeljeni.

9. Na podlagi povzete vsebine (pravnomočnega) sklepa o dedovanju in ostalih dejstev, ki jih izkazujejo podatki zapuščinskega spisa, pritožbeno sodišče odločitvi, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje z izpodbijanima sklepoma, ne more pritrditi, saj je bilo z njima odločeno o stvari o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

10. Tako je bilo s sklepom o dedovanju z dne 2. 9. 2003 v zvezi z popravnim sklepom z dne 10. 3. 2005 že ugotovljeno, da del parc. št. 666 k.o. x. (danes parcela 666/2) ni predmet dedovanja, preostali del prvotne parc. št. 666 k.o. x (danes parc. št. 666/3 in 666/4 k.o. x.) pa je, upoštevajoč ugotovljen obseg zapuščinskega premoženja in sklenjeni dedni dedni dogovor, v celoti (že) dedoval pritožnik B. J.. Nobene podlage zato ni, da bi dedič B. J. poleg nepremičnin parc. št. 666/3 in 666/4 k.o. x. dedoval tudi (že) izločeno parc. št. 666/2 k. o. x, prav tako pa ne za obravnavanje ostalih dveh parcel v smislu pozneje najdenega premoženja in posledično dodelitev nujnega dednega deleža I. R.. Dedič J. B. na to utemeljeno opozarja. Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v smislu 221. člena ZD sodišče glede na obrazloženo ni imelo podlage, sklep pa mu, upoštevajoč prvotno odločitev, tudi vsebinsko nasprotuje.

11. Del prvotnega (pravnomočnega) sklepa o dedovanju, do pravilnosti katerega se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, se, kot je bilo že pojasnjeno, nanaša tudi na izločitveni zahtevek S. G. K. glede dela parcele 666 k.o. x. (sedaj 666/2 k.o. x) in slednjemu po izvedeni parcelaciji zagotavlja tudi izvedbo vpisa v zemljiški knjigi. Ne glede na sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnik ni stranka zapuščinskega postopka in da sodišče v tem postopku ni dolžno po uradni dolžnosti odrejati vpisa lastninske pravice v njegovo korist, prvotne odločitve sodišče ne more enostavno spregledati. To bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti, ki vsakomur zagotavlja, da se lahko zanese na spoštovanje že sprejete in pravnomočne odločitve. Ni nepomembno niti dejstvo, da pritožnik zaradi spremembe identifikacijskih oznak, ki so posledica parcelacije, na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju, ki teh oznak ne vsebuje in že danega zemljiškoknjižnega dovolila s strani dedičev, ki je v tem pogledu prav tako pomanjkljiv, vpisa svoje lastninske pravice niti ne more uspešno predlagati.

12. Obe odločitvi je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zato razveljavilo in vrača zadevo v nov postopek.

13. Pri ponovni odločitvi bo moralo sodišče upoštevati, da ZD položaja, kot je nastal v konkretni zadevi, ko je bila odločitev (že) sprejeta, kar izključuje ponovno, predvsem pa drugačno odločanje, je pa taka kot je, tudi v pogledu prenosa lastninske pravice na dediče, za kar je dolžno poskrbeti zapuščinsko sodišče, neizvršljiva, ne ureja. Zato bo moralo z smiselno uporabo drugih procesnih možnosti (1) na ustrezen način poskrbeti za njegovo realizacijo.

(1) Pritožbeno sodišče samo primeroma omenja možnost, da sodišče razpiše narok in glede parc. št. 666/2 k.o. x. in že danega z.k. dovolila pozove dediče, da podajo soglasje za njegovo popravo v smislu vnosa nove ident. oznake izločenega dela prvotne parcele 666 k.o. x, glede ostalih dveh novo nastalih parcel pa s smiselno uporabo 173. člena ZD ustrezno spremeni prvotni sklep z vnosom novih identifikacijskih oznak, upoštevajoč, da pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep s tem ne bodo prizadete.