Jedro

Tožena stranka pred odločitvijo v konkretni zadevi tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev v navedeni zadevi. Odločitev temelji na podatkih, pridobljenih iz javnih evidenc, glede katerih pa tožnica zatrjuje, da niso pravilni. Za izkazovanje slednjega tožnica v postopku ni imela možnosti. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. V konkretni zadevi gre namreč za enostopenjski postopek in se je tožnica z razlogi za zavrnitev njene vloge seznanila šele, ko je prejela izpodbijano odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3683/2012 z dne 17. 4. 2013 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 24. 12. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 2402/2011 zaradi povračila vlaganj ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Tožena stranka je ugotovila, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska t. j. 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (trenutno 261,56 EUR), torej 15.693,60 EUR, kar po določbi 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje njeno pravico do BPP. Po vpogledu v Register Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) je tožena stranka ugotovila, da je tožničin mož med drugim do celote lastnik nepremičnine parc. št. 263/0 k.o. …, ki v naravi predstavlja nestanovanjsko stavbo in stanovanjsko stavbo, obe na naslovu …, kjer tožnica s svojo družino ne biva, niti od nje ne pridobiva dohodka višjega od bruto minimalne plače, zato je nepremičnino potrebno presojati kot premoženje v postopku dodelitve BPP. Tržna vrednost navedene nepremičnine po podatkih pridobljenih iz vpogleda v spletni portal Prostor (GURS) znaša 397.396,00 EUR. Iz elektronsko vodene Zemljiške knjige izhaja, da je nepremičnina obremenjena s hipotekama v skupni višini 63.482,00 EUR, iz česar sledi, da znaša vrednost nepremičnine, s katero lahko tožničina družina prosto razpolaga v pravnem prometu 333.914,00 EUR. Navedeno nepremično premoženje po določbi 22. člena ZBPP izključuje pravico do izjemne BPP, ker gre za premoženje, ki presega višino mejnega zneska 15.693,60 EUR. Ker tožnica in njena družina že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja, niti v presojo lastnega dohodka tožnice in njene družine. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj premoženjskega stanja tožnice in njene družine po določbi 22. člena ZBPP. Zato je tožničina prošnja za dodelitev BPP neutemeljena.

Tožnica je zoper navedeno odločitev vložila pritožbo, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo. Iz nje smiselno izhaja, da naj pristojni organ vsebinsko prouči tožničino prošnjo za izjemno BPP, za katero je tožnica zaprosila v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Sklicuje se na razloge, ki jih je navedla že v omenjeni prošnji, saj imata z možem kot redne prihodke samo pokojnini, ki ne zadoščata skupaj niti za oskrbnino v Domu upokojencev A., kjer je mož nastanjen na negovalnem oddelku. Tožnica in njen mož imata zaradi pravnomočne sodbe blokirana TR, zato z vsemi drugimi prihodki, kot je na primer letni upokojenski regres ali dividenda, ne moreta razpolagati. Glede nepremičnega premoženja, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe naveden kot razlog za zavrnitev prošnje za BPP, tožnica navaja, da je B.B. po Registru GURS še vedno vpisan kot lastnik dela navedene nepremičnine, obremenjene s hipotekama v skupni višini 63.482 EUR. Za navedeno premoženje, ki ga tožnica in B.B. že več kot desetletje nista koristila, je bila z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1382/2012 dne 28. 12. 2012 in pravnomočno odločbo z dne 30. 1. 2013 dovoljena vknjižba na C.C. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Tožena stranka pojasnjuje, da je po vpogledu v register GURS ugotovila, da je tožničin mož B.B. lastnik 35 nepremičnin (na nekaterih je solastništvo tožnice), med drugim nepremičnine št. 263/0 k.o. …. Nadalje je tožena stranka vpogledala v elektronsko zemljiško knjigo, iz katere izhaja, da je omenjena nepremičnina v celoti v lasti B.B. in da je na njej hipoteka, ki jo je tožena stranka odštela od vrednosti nepremičnine ter upoštevala samo v delu, ki ni obremenjen s hipoteko. Celotna vrednost vseh nepremičnin, s katerimi razpolaga tožnica oz. njen zakonski partner sicer znaša 547.082,97 EUR, ker pa je tožnica že s prvo nepremičnino presegala cenzus, se v ostale nepremičnine tožena stranka ni spuščala. Dejstvo, da je dovoljena vknjižba na C.C., toženi stranki ni bilo znano, in ni izhajalo iz uradnih evidenc. Če bi bilo navedeno dejstvo toženi stranki znano, bi bila odločitev tožene stranke enaka, saj bi tožnica premoženjski cenzus presegala z eno od ostalih 35 nepremičnin, ki obsegajo še več sadovnjakov, njiv, kmetijskih zemljišč in stavbišč. Ne drži tudi navedba, da prejemata tožnica in njen mož samo pokojnini, tožnica poleg pokojnine prejema dohodke iz samostojne dejavnosti, in sicer je samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja dejavnost v Svetovalnici D. s.p. (navedeni podatek pa je tožnica pri vložitvi prošnje zamolčala). Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnica v odgovoru navaja, da vztraja pri svoji prošnji za BPP, ki jo je kasneje dopolnila v prošnjo za izjemno BPP. Trditve tožene stranke o premoženju B.B. ne ustrezajo dejanskemu stanju. Tekoča računa tožnice in moža, kot nepremičnine, ena v solastništvu, so obremenjene z izvršbami in hipotekami, njuni dohodki pa komaj zadostujejo za preživljanje, sploh glede na zdravstveno stanje B.B. Vse nepremičnine, na katere se tožena stranka sklicuje v odgovoru na tožbo, tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla, saj jih je mož (letnik 1927), ko je ostarel in opešal, podaril sinu. To je storil že pred več kot desetletjem, vendar zaradi spleta okoliščin še niso prepisane v zemljiški knjigi. Glede nepremičnine parc. št. 263/0 k.o. …, glede katere tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnica s svojo nepremičnino v njej ne biva, pa pojasnjuje, da v njej ni več mogoče bivati, ker se je spremenila v ruševino.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero je zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev izjemne BPP, iz razloga po prvem odstavku 22. člena ZBPP. Slednji določa, da se BPP lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnika zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev BPP).

Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvah iz javnih listin, iz katerih izhaja, da je tožničin mož med drugim lastnik nepremičnine par. št. 263/0 k.o. …, ki v naravi predstavlja nestanovanjsko stavbo in stanovanjsko stavbo, kjer tožnica s svojo družino ne prebiva. Glede na ugotovljeno tržno vrednost navedene nepremičnine, katere vrednost presega višino mejnega zneska 15.693,60 EUR, je tožena stranka zaključila, da je že navedeno premoženje razlog, ki po določbi 22. člena ZBPP izključuje pravico do izjemne BPP. Tožnica takšnemu zaključku tožene stranke ugovarja in se sklicuje na sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1382/2012 z dne 28. 12. 2012, na podlagi katere je bila pri navedeni nepremičnini dovoljena vknjižba na C.C. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka pred odločitvijo v konkretni zadevi tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev v navedeni zadevi. Odločitev tožene stranke temelji na podatkih, pridobljenih iz javnih evidenc, glede katerih pa tožnica zatrjuje, da niso pravilni. Za izkazovanje slednjega tožnica v postopku ni imela možnosti. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). V konkretni zadevi gre namreč za enostopenjski postopek in se je tožnica z razlogi za zavrnitev njene vloge seznanila šele, ko je prejela izpodbijano odločbo.

Tožena stranka se bo v ponovljenem postopku morala opredeliti do tožničinih navedb, ki so relevantne za odločitev, in v zadevi ponovno presojati, ali so podani oziroma ali niso podani pogoji za dodelitev izjemne BPP. Sklicevanje tožene stranke v odgovoru na tožbo tudi na druge okoliščine, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločitev pravilna, ne vpliva na drugačno odločitev, saj se nanje izpodbijana odločba ne sklicuje. Sodišče je tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.