Jedro

Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja. Zahteva le plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel pri opravljanju dela za toženca.

Ker gre za spor med tožnikom in osebo, ki ni bila njegov delodajalec, ni podana pristojnost delovnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo, naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani, od toženca zahteval plačilo odškodnine v znesku 51.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2015 do plačila ter povračilo stroškov postopka. V tožbi zatrjuje, da je na podlagi ustnega dogovora med njim in tožencem od decembra 2007 do decembra 2012 obstajalo delovnemu podobno razmerje. Za toženca je delal kot oskrbnik ranča. Toženec tožniku ni zagotovil ustrezne varnosti, prav tako ga ni nihče poučil o osnovah obnašanja konj ter o primernem ravnanju z njimi. Dne 17. 8. 2012 in 4. 9. 2012 je prišlo do škodnih dogodkov in s tem protipravnega ravnanja toženca. Kot njuna neposredna posledica je tožniku nastala nematerialna škoda. Zato so podani vsi elementi splošnega civilnega delikta in je toženec dolžan tožniku izplačati odškodnino. Dodaja, da za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti ni odločilen obstoj delovnega razmerja, pač pa vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem delavca, zaradi katerega je prišlo do škode.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 1643/2015-III z dne 30. 9. 2015 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 3326/2015 z dne 23. 12. 2015 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da je za določitev stvarne pristojnosti odločilno, na katero pravno področje se nanaša zahtevek.

3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je 16. 5. 2017 predlagalo, da Vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti. Navaja, da med strankama ob škodnem dogodku ni obstajalo delovno razmerje. Tožnik ne zatrjuje, da je s tožencem sklenil pogodbo o zaposlitvi, obstoja delovnega razmerja pa tudi ni pravočasno uveljavljal s tožbenim zahtevkom. Ob upoštevanju sodne prakse tožnik obstoja delovnega razmerja med njim in tožencem v času škodnega dogodka ne more v tej zadevi uveljavljati kot predhodno vprašanje. Iz tega izhaja zaključek, da med strankama delovno razmerje v času škodnega dogodka ni obstajalo. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča RS VIII R 11/2014 z dne 3. 9. 2014 in VIII R 6/2007 z dne 21. 2. 2007. 4. Vrhovno sodišče je v sporu o pristojnosti odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1

5. Po določbi točke b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1)2 je delovno sodišče pristojno za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

6. V obravnavani zadevi iz kompetenčnega dejanskega stanja ne izhaja, da bi tožnik in toženec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Tožnik v tožbi navaja, da ni imel sklenjenega delovnega razmerja, temveč zatrjuje, da gre za delovnemu razmerju podobno razmerje. Tožnik tudi ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja. Zahteva le plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel pri opravljanju dela za toženca.

7. Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec in delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker gre za spor med tožnikom in osebo, ki ni bila njegov delodajalec, ni podana pristojnost delovnega sodišča. Zato je za odločanje v tej zadevi na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004.