Jedro

Neudeležba na mejni obravnavi lastnika parcele, katere meja se ureja oziroma lastnikov sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, ni razlog za zavrženje zahteve za evidentiranje urejene meje. Razlog za zavrženje zahteve bi bila okoliščina, če lastniku katere od navedenih parcel ne bi bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Da je bil lastnik na mejno obravnavo pravilno vabljen, je v spisni dokumentaciji izkazano s popisom oddanih pošiljk, potrjenim z žigom s strani pošte v skladu z določbo 5. odstavka 30. člena ZEN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 02112-2706/2008-2 z dne 2. 3. 2009 je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana (prvostopenjski organ) na podlagi 21. člena Zakona o geodetski dejavnosti in 9. člena Uredbe o določitvi območnih geodetskih uprav Geodetske uprave Republike Slovenije, njihovih območij in sedežev, na zahtevo, ki jo je po pooblaščencu A. d.o.o. vložila stranka B. d.d., naslov ..., v postopku evidentiranja urejene meje odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele št. 1713/34 s sosednjimi parcelami št. 479/1, 480/1 in 481/1. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o., z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev. Elaborat je potrdil odgovorni geodet C.C. V skladu z določbami ZEN se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Geodetska uprava je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, da je B. d.d., ki je vložila zahtevo, lastnica parcele št. 1713/34. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali: D.D., naslov ..., E.E., naslov ..., kot solastnika parcele št. 479/1, F.F. kot lastnik parcele št. 481/1, tožnik kot lastnik parcele št. 480/1 in B. d.d., B, naslov ... Geodetska uprava je opravila preizkus vloge po 35. členu ZEN in ugotovila, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev. Vse navedene stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 8-195/2008 z dne 22. 9. 2008 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo F.F., ki se mejne obravnave ni udeležil. Geodetska uprava ga je zato skladno s 36. členom ZEN povabila k izjavi o poteku predlagane meje. V določenem roku iz poziva je prejela njegovo izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Preverila je, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen. Odločbo je Geodetska uprava izdala na podlagi 40. člena ZEN in 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor je dne 31. 8. 2009 izdal odločbo št: 3532-127/09, s katero je zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno, ker je menil, da je prvostopenjski organ v skladu s 35. členom ZEN zahtevo za ureditev pravilno preizkusil in tudi pravilno ugotovil, da je elaborat izdelan v skladu z navedenim členom in v skladu s Pravilnikom. Prvostopenjski organ je tudi pravilno preveril, da je bila lastnikom parcel, katerih meje so se urejale, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiški knjigi, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Glede na to, da se v konkretnem primeru predlagana meja, upoštevajoč določbo 29. člena ZEN, ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je v skladu s 40. členom ZEN z izpodbijano odločbo odločil, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele št. 1713/34 s sosednjimi parcelami št. 479/1, 480/1 in 481/1. Na pritožbene navedbe pa je še odgovoril, da so za odločitev v konkretni zadevi povsem brezpredmetne pritožbene navedbe tožnika, podane v smeri, da industrijska cona ni vrisana, da mu je onemogočen dostop, da zemljišče ni plačano in da gre za divja parkirišča. Pojasnjuje še, da ima tožnik za razrešitev navedenih vprašanj na voljo druge, bodisi upravne bodisi sodne postopke. Glede pritožbene navedbe tožnika, da glede na to, da F.F. ni bilo na mejni obravnavi in da zato meja ni urejena, pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa v zvezi z evidentiranjem dela urejene meje med parcelo, katere lastnik je F.F., in parcelo vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje, saj tožnik ni solastnik nobenih od teh parcel. Glede na določbe ZEN lahko tožnik izkazuje svoj pravni interes za izpodbijanje navedene prvostopenjske odločbe le v delu, ki se nanaša na evidentiranje ureditve dela meje med njegovo parcelo in parcelo vlagatelja zahteve za evidentiranje ureditve tega dela meje. Glede pritožbene navedbe, da gre za izsiljeno ureditev meje, pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da gre za pavšalno navedbo, ki ni podprta z nobenimi dokazi. Drugostopenjski organ še ugotavlja, da je iz zapisnika mejne obravnave z dne 22. 9. 2008 razvidno, da se je tožnik udeležil mejne obravnave in se tudi strinjal s predlagano mejo, kar je potrdil s podpisom zapisnika mejne obravnave.

Dne 14. 10. 2009 je tožnik vložil tožbo zoper prvostopenjski akt. V tožbi navaja, da B. d.d. na zahrbten način sodeluje z občino, ki zna vse spretno zamegliti. Na njivi, ki je na vodovodni varstveni coni za celo Ljubljano, so naredili divje parkirišče, tako da niti ne more več priti na njo. B. d.d. mu njive noče plačati. Grafični prikaz je očitna goljufija, ker se ne ujema z realnim stanjem. Na njem ni vrisana asfaltirana cesta, ki je zgrajena že 50 let. Poleg njegove parcele je parcela št. 481/1, katere lastnik je F.F., naslov ..., ki ga ni bilo na mejni glavni obravnavi. V tem času je tudi umrl. Tožnik meni, da ga je geodetski organ izigral. Sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo z dne 29. 1. 2010 navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranka z interesom B d.d., naslov ..., ki jo zastopa G.G., odvetnik v Ljubljani, je dne 24. 3. 2010 odgovorila na tožbo tožnika. V njem navaja, da je tožba nesklepčna, saj ne vsebuje odločilnih dejstev, na podlagi katerih bi se o njej lahko odločalo. Tožnik v tožbi tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih izpodbija izpodbijano odločbo. K tožbi tudi ni priložil nobenega dokaza, na katerem bi temeljile njegove navedbe. Tožnik ni niti lastnik niti posestnik parcele št. 1713/34. Prav tako mu ni nikoli podelil stvarne služnosti, na podlagi katere bi imel pravico njegovo nepremičnino kot služeče zemljišče uporabljati za dostop do svoje nepremičnine. Na parceli št. 1713/34 k.o. ... izvršuje svojo lastninsko pravico skladno s 73. členom Stvarnopravnega zakonika, saj s svojim ravnanjem ne vznemirja in ne povzroča škode tožniku. V kolikor pa bi po subjektivnem vidiku ravnal v nasprotju z navedenim členom, pa je to predmet drugih postopkov.

Stranke z interesom D.D., naslov ..., E.E., naslov ... in F.F., naslov ..., na tožbo tožnika niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik izpodbija odločbo geodetskega organa, s katero je ta odločil, da se kot urejena meja evidentira del meje parc. št. 1713/34 s sosednjimi parc. št. 479/1, 480/1 (v lasti tožnika) in 481/1, v k.o. ....

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločbo izdal po postopku, ki ga ureja ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 – odl. US) v določbah 35. do 40. člena. V skladu s 35. členom ZEN je preizkusil zahtevo za evidentiranje urejene meje ter ni našel razlogov, zaradi katerih se po določbah tega člena zahtevo zavrže ali zavrne; navaja, da je zahtevo vložila upravičena oseba (lastnica parc. št. 1713/34), da je bil zahtevi priložen elaborat ureditve meje, izdelan v skladu z določbami ZEN in Pravilnika (Uradni list RS, št. 8/07, 26/07) in da je iz zapisnika mejne obravnave (ki je po določbi 1. odstavka 32. člena ZEN sestavni del elaborata ureditve meje) ugotovil, da so bili v postopek mejne obravnave vključeni lastniki vseh parcel, med katerimi se je meja urejala, s tem da se lastnik parc. št. 481/1 F.F. mejne obravnave ni udeležil. Da bi obstajala kakšna okoliščina, ki je po 35. členu ZEN razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve, ne izhaja niti iz tožbenih navedb. Tožnik sicer navaja, da se mejne obravnave ni udeležil lastnik parcele št. 481/1. Vendar pa neudeležba na mejni obravnavi lastnika parcele, katere meja se ureja oziroma lastnikov sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, ni razlog za zavrženje zahteve za evidentiranje urejene meje. Razlog za zavrženje zahteve bi bila okoliščina, če lastniku katere od navedenih parcel ne bi bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Da je bil F.F. na mejno obravnavo pravilno vabljen, pa je v spisni dokumentaciji izkazano s Popisom oddanih pošiljk za dne 12. 9. 2008, potrjenim z žigom s strani Pošte 1107 Ljubljana, torej v skladu z določbo 5. odstavka 30. člena ZEN. Sicer pa, kot izhaja iz spisne dokumentacije, tudi sam F.F., ko je bil na podlagi 1. odstavka 36. člena ZEN (ker se ni udeležil mejne obravnave) pravilno vabljen k podaji izjave o tem, ali se strinja s potekom predlagane meje, takega ugovora ni podal, ter je dne 26. 2. 2009 tudi podal izjavo, da se s potekom predlagane meje strinja. Glede na to, da je organ ugotovil, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 35. člena ZEN, da se ni izkazalo, da bi kateremu od lastnikov parcel, med katerimi se predmetna meja ureja, ne bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi ter da lastniki vseh teh parcel soglašajo s predlagano mejo (iz zapisnika mejne obravnave z dne 22. 9. 2008 izhaja, da so izjave o strinjanju podali na mejni obravnavi lastniki parc. št. 1713/34, 480/1 in 479/1, iz pisne izjave z dne 26. 2. 2009 pa, da je izjavo o strinjanju podal tudi lastnik parc. št. 481/1), je geodetski organ v skladu z določbami 40. člena ZEN mogel izdati (izpodbijano) odločbo o evidentiranju urejene meje. Tožnik v tožbi tudi ne navaja, da bi organ ne upošteval določbe 3. odstavka 40. člena ZEN, ki določa vsebino izreka odločbe ter predpisuje, da je njena obvezna priloga grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami in določa, kako se meja prikaže. Kolikor pa v tožbi navaja, da se grafični prikaz ne ujema z dejanskim stanjem, ker ni vrisana asfaltirana cesta, ki je zgrajena že 50 let, navedba ni podana zadosti konkretno, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj tožnik ne navaja, kje se cesta nahaja ter ne utemelji, zakaj bi morala biti vrisana, glede na to, da je v že cit. določbi 3. odstavka 40. člena ZEN določeno, da grafični prikaz obsega (le) prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami.

Kolikor tožnik še ugovarja, da ga je geodetski organ izigral, je tudi ta navedba pavšalna. V obsegu, kot jo je mogoče preizkusiti, pa sodišče odgovarja, da spisana dokumentacija upravnih spisov izkazuje, kot je že navedlo, da je bil postopek evidentiranja urejene meje, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, voden v skladu s predpisi, ki jih je bil organ dolžan upoštevati. Tožnik pa je tudi podal izjavo o strinjanju s potekom meje, o evidentiranju kot urejene je organ z izpodbijano odločbo odločil, česar pa niti ne zanika. Kolikor pa je njegov ugovor podan v smeri, da naj bi šlo za napako volje pri izjavljanju o poteku predmetne meje, pa takega ugovora po izrecni zakonski določbi 3. odstavka 36. člena ZEN ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, pač pa se lahko uveljavlja v pravdnem postopku.

Ostale tožbene navedbe, o tem, da je B. d.d. naredila divje parkirišče, da tožniku njiva ni bila plačana ter da ima tožnik oviran dostop do zemljišča, pa niso navedbe, ki bi bile glede na določbe ZEN pravno relevantne za obravnavani postopek evidentiranja urejene meje ter bo tožnik moral sporna vprašanja reševati v drugih postopkih, kot mu je na vsebinsko enake pritožbene navedbe pravilno odgovoril že drugostopenjski organ.

Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter so tožbene navedbe neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 26/07 – skl. US, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.