Jedro

Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek prekine in da se prvi nasprotni udeleženec napoti na pravdo zoper predlagateljico za ugotovitev, da v skupno premoženje sodijo vlaganja v nepremičnino na naslovu ..., in za določitev deležev na skupnem premoženju.

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek ne prekine.

Zmotno je stališče, da je med udeleženci spor o predmetu delitve in velikosti deležev na parceli 1877/2 k. o. 0000. Solastninski delež glede te parcele je predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med zunajzakonskima partnerjema v obliki notarskega zapisa, ki je po vsebini pogodba o vlaganjih in priznanju solastnine. Ta del skupnega premoženja sta torej že sporazumno razdelila. Nasprotni udeleženci trdijo le, da njena vlaganja ne upravičujejo solastninskega deleža, kar pa je v nasprotju z veljavno darilno pogodbo.

3.Nasprotni udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmet delitve je parcela 1877/2 k. o. 0000, ki je v solasti predlagateljice in nasprotnih udeležencev. Predlagateljica je na podlagi darilne pogodbe, sklenjene med njo in prvim nasprotnim udeležencem, pridobila polovico solastninskega deleža prvega nasprotnega udeleženca, tj. 1/6. Izpodbijani sklep temelji na stališču, da je solastninski delež v višini 1/3 njuno skupno premoženje.

6.Upoštevaje trditve nasprotnih udeležencev, da v skupno premoženje sodijo še druge stvari in da je delež prvega nasprotnega udeleženca višji od polovice, je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je podan spor o obsegu skupnega premoženja in višini deležev. Na podlagi 155. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je postopek prekinilo in prvega nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo.

7.Utemeljen je predlagateljičin pritožbeni očitek o zmotnosti stališča, da je 1/3 solastninski delež skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je vknjižena v zemljiški knjigi kot solastnica s šestinskim deležem. Ni sporno, da ga je pridobila na podlagi pogodbe, poimenovane kot darilna pogodba med izvenzakonskima partnerjema, sklenjene 26. 3. 2014 v obliki notarskega zapisa. Zunajzakonska partnerja in zakonca smeta med seboj sklepati darilne pogodbe ali razdeliti skupno premoženje. Ne glede na to, ali gre za darilno pogodbo ali za razdelitev skupnega premoženja, ne gre za skupno premoženje nekdanjih izvenzakonskih partnerjev (kasneje zakoncev). Morebiten spor med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne utemeljuje prekinitve tega postopka.

8.Zaradi zmotne uporabe pravil nepravdnega postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo in predlog za prekinitev postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej 2. odst. 58. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

Zveza: