Jedro

Stroški prve pripravljalne vloge s 27. 6. 2019 za to pravdo niso bili potrebni. V vlogi, ki vsebuje dva stavka, se toženca nista opredelila do tožnikovih navedb, temveč sta jih le označila za očitno neutemeljene in zmotno prerekala njegovo aktivno legitimacijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti prvemu tožencu in tretji toženki s 4.786,29 EUR zniža na 4.017,10 EUR, sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožniku naložilo, da je dolžan v roku 15 dni prvemu tožencu in tretji toženki povrniti 4.786,29 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik ter opozarja, da sodišče ni kritično presodilo vsebine petih vlog tožencev, zato jim je iz omenjenega naslova priznalo previsoko število odvetniških točk. Vloge niso bile obrambne, temveč zavajajoče, z neresnicami, ki so bile namenjene blatenju tožnika in pritisku na sodišče. Stroške po teh postavkah je potrebno znižati za 75 %. Glede na navedeno je previsok tudi dodatek za zastopanje dveh strank in DDV. Skupni stroški bi tako lahko znašali le 1.745,19 EUR, povečano za 22 % DDV.

3. Na pritožbo je odgovoril prvi toženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožencema, ki ju je zastopal pooblaščenec, priznalo stroške odgovora na tožbo (ločeno za vsako stranko), stroške štirih pripravljalnih vlog in zastopanja na naroku. Po podrobnem pregledu posameznih vlog pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da stroški prve pripravljalne vloge s 27. 6. 2019 za to pravdo niso bili potrebni1 (800 odvetniških točk). V ostalih vlogah sta toženca odgovarjala na navedbe tožnika, razširitev tožbe in podredni zahtevek, zato so stroški zanje utemeljeno priznani.

6. Toženca sta ločeno vložila odgovora na tožbo, za kar jima je sodišče priznalo vsakemu po 800 odvetniških točk. V tem delu jima torej ne gre še dodatek iz tretjega odstavka 7. člena OT za zastopanje dveh strank, temveč je tega mogoče obračunati šele od naknadno nastalih stroškov, ko ju je v pravdi zastopal skupni pooblaščenec.

7. Upoštevajoč navedena izhodišča je pritožbeno sodišče stroške tožencev ponovno odmerilo ter jima priznalo 2 krat po 800 točk za odgovora na tožbo, 600 točk za drugo pripravljalno vlogo, 700 točk za tretjo pripravljalno vlogo, 700 točk za četrto pripravljalno vlogo, 1400 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo in 340 točk dodatka za zastopanje dveh strank2, skupno torej 5340 točk, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR znaša 3.204 EUR. Sodišče jima je nadalje priznalo tudi materialne stroške v višini 37,8 EUR (63 točk) ter potne stroške v višini 50,91 EUR, kar skupaj znaša 3.292,71 EUR, povečano za DDV pa 4.017,10 EUR.

8. Pritožba tožnika je glede na navedeno delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je dosojeni znesek stroškov znižalo za 769,19 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

1 V vlogi, ki vsebuje dva stavka, se toženca nista opredelila do tožnikovih navedb, temveč sta jih le označila za očitno neutemeljene in zmotno prerekala njegovo aktivno legitimacijo. 2 Od stroškov treh pripravljalni vlog in zastopanja na naroku (3400 točk).