Jedro

Presoja potreb preživninskega upravičenca - razvezanega zakonca in višine preživnine (81.člen ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Zahteva tožnice za povrnitev stroškov revizijskega odgovora se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, tožencu pa naložilo, da mora plačevati tožnici preživnino in sicer za čas od 17.7.1998 do 31.12.1999 po 10.000,00 tolarjev mesečno, od 1.1.2000 naprej pa po 15.000,00 tolarjev mesečno. Tožencu je naložilo še povrnitev stroškov postopka v znesku 240.800,00 tolarjev z obrestmi od 28.6.2000 do plačila.

Odločitev sodišča prve stopnje o plačevanju preživnine sta izpodbijali obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo zavrnilo obe pritožbi.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil toženec pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Znesek 15.000,00 tolarjev ne predstavlja potrebnih stroškov za tožničino preživljanje. Tožničino obiskovanje bazenov in toplic ni nujno potrebno. Zato gre za luksuz, ki ga mora finančno pokriti tožnica sama. Tudi odločitev o stroških je napačna, saj jo je sodišče utemeljilo z določbo drugega odstavka 154. člena ZPP, moralo pa bi uporabiti 413. člen ZPP. Reviziji naj se tako ugodi, da bo tožničin zahtevek v celoti zavrnjen, stroške postopka pa naj trpi vsaka stranka svoje.

Revizija je bila vročena tožnici, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V revizijskem odgovoru je tožnica predlagala zavrnitev revizije v delu, ki se nanaša na toženčevo preživninsko obveznost in zavrženje revizije v delu, ki se nanaša na stroške postopka.

Revizija ni utemeljena.

V revizijskem postoku je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

V obravnavani zadevi sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili: - da je tožnica 66 let stara invalidska upokojenka, ki je nesposobna za dodatno delo in bolna (ima težave s hrbtenico, kronično vnetje žolčnika, želodca in ledvic); - da znaša njena pokojnina okoli 65.000,00 SIT, mesečne potrebe pa 90.000,00 SIT; - da mora uživati dietno prehrano, zaradi razgibavanja pa plavati; zato hodi občasno v bazen in toplice; - da prejema toženec mesečno pokojnino v znesku 120.000,00 SIT, njegova sedanja partnerka pa v znesku 100.000,00 SIT; Iz navedenih ugotovitev izhaja, da tožnica s pokojnino, ki jo prejema, ne more pokriti vseh izdatkov, ki so nujno potrebni za njeno preživljanje. Pravilen je zato materialnopravni zaključek obeh sodišč, da je tožnica delno nepreskrbljena oseba, zaradi česar je podan pravni temelj za določitev toženčeve preživninske obveznosti (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

Toženec v reviziji izpodbija le oceno sodišč druge in prve stopnje, da so tudi stroški, ki jih ima tožnica zaradi razgibavanja v bazenu in toplicah, stroški, ki jih tožnica potrebuje za preživljanje. Po mnenju revizije predstavljajo ti stroški nepotreben luksuz, ki ga mora finančno pokriti tožnica sama. Tako stališče revizije pa ni sprejemljivo. Po oceni izvedenih dokazov (medicinska dokumentacija) sta sodišči namreč ugotovili, da je plavanje v bazenu in občasno obiskovanje toplic potrebno zaradi ohranitve tožničinega zdravja in zaradi zmanjševanja težav, ki jih ima s hrbtenico. Sicer pa revizija, ki se omejuje le na tožničino plavanje, ki naj bi po njenem mnenju predstavljalo nepotreben luksuz, prezre, da tožnici preživnina ni bila prisojena le zato, da bo z zneskom, ki ga bo prejela od toženca, pokrila stroške plavanja, ampak predvsem zato, da bo lahko pokrila tiste izdatke, ki ji nastanejo vsakodnevno zaradi težav z zdravjem (zlasti izdatke prehrane) in ki jih s svojo pokojnino ne more pokriti.

Višine zneska, ki je bil prisojen tožnici, pa revizija izrečno ne izpodbija. Ob upoštevanju ugotovitev obeh sodišč o toženčevem premoženjskem stanju pa tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da mesečna preživnina v znesku 15.000,00 SIT ustreza toženčevim zmožnostim. Revizija proti odločitvi sodišča o toženčevi preživninski obveznosti iz navedenih razlogov ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Revizija izpodbija tudi odločitev o stroških postopka in v zvezi s to odločitvijo med drugim tudi trdi, da je sodišče druge stopnje kršilo določbe ZPP. Tudi v tem delu revizija ne more biti uspešna, saj revizijsko sodišče ne more odločati o pravilnosti odločitve o pravdnih stroških ločeno od odločanja o glavni stvari. Odločba o stroških postopka v sodbi se namreč šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep pa je mogoča samo tedaj, če je vložena zoper sklep, s katerim je postopek končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Kadar je s sodbo odločeno o glavni stvari in stroških, izrek o stroških ni sklep, s katerim je postopek končan in zato zoper ta sklep ni revizije. Samo če bi revizijsko sodišče ugodilo reviziji zoper izrek o glavni stvari, bi skladno s tem odločilo tudi o stroških postopka. Ker je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo zoper izrek o glavni stvari, torej ne more posebej odločati o pravilnosti izreka o stroških postopka.

Revizijsko sodišče je zavrnilo predlog tožnice, da ji toženec povrne stroške odgovora na revizijo. Ta vloga namreč ne vsebuje ničesar, kar bi koristilo pri odločanju o reviziji. Zato stroški zanjo niso bili potrebni in jih mora trpeti tožnica sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).