Jedro

Sodišče prve stopnje je izjavo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da bo obveznost iz naslova odpravnine tožnici poravnala predvidoma do konca leta, po prejemu denarja, utemeljeno štelo kot pripoznavo zahtevka in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi prizpoznave je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnici izplača odpravnino v višini 4.131,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 10. 2008 dalje do plačila (prvi odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da za tožnico na račun sodišča prve stopnje povrne stroške postopka v višini 300,12 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila (drugi odstavek izreka).

Zoper takšno sodbo na podlagi pripoznave se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je tožena stranka z družbo S. d.o.o., Podjetje za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov dne 31. 3. 2008 sklenila pogodbo o prodaji dejavnosti pranja perila in strojev ter naprav, ki so predmet te pogodbe. Družba S. d.o.o. je dejavnost začela opravljati takoj naslednjega dne po podpisu prodajne pogodbe, vsi delavci, ki so bili zaposleni pri toženi stranki pa so brez prekinitve nadaljevali opravljanje dela pri kupcu, to je pri družbi S. d.o.o.. Tožena stranka je tako tožnici in vsem drugim delavcem omogočila nadaljnjo zaposlitev pri kupcu dejavnosti, kar pomeni, da delavci niso bili v ničemer oškodovani. Tožena stranka je tožnici kljub temu obljubila izplačilo odpravnina, plačati pa jo je nameravala iz kupnine, ki bi jo morala plačati družba S. d.o.o.. Ta družba kupnine ni plačala, zato je tožena stranka ostala brez prihodkov in odpravnin ni mogla izplačati. Tožena stranka je bila tako zavedena s strani kupca dejavnosti, kot s strani delavcev, ki tožijo za odpravnino, čeprav so delo neprekinjeno opravljali pri družbi S. d.o.o.. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče na podlagi pripoznave razveljavi.

Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek. Pritožbene navedbe o tem, da naj bi družba S. d.o.o. prevzela delavce in da so ti brez prekinitve opravljali delo naprej, pomenijo nedopustno novoto. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, zato tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica je plačilo odpravnine v znesku 4.131,40 EUR zahtevala na podlagi 4. točke redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici 31. 1. 2008 podala tožena stranka in s katero se je zavezala, da ji bo odpravnino v tem znesku izplačala do 30. 9. 2008. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo, vloženem 29. 9. 2011, navedla, da bo to obveznost poravnala najkasneje do konca leta 2011, takoj po prejemu kupnine od družbe S. d.o.o.. Sodišče prve stopnje je takšno izjavo utemeljeno štelo za pripoznavo tožbenega zahtevka. Pravna teorija kot predmet pripoznave opredeljuje zahtevek v procesualnem smislu, to je zatrjevano pravno posledico, v konkretnem primeru je to plačilo odpravnine v znesku 4.131,40 EUR. Predmet pripoznave je bila ravna ta pravna posledica, zato je sodišče prve stopnje zakonito izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Prvi odstavek 316. člena ZPP določa, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do koncu glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.

V skladu drugim odstavkom 338. člena ZPP se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Sodbe na podlagi pripoznave tako ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava in tudi ne zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbene navedbe o tem, da tožena stranka nima denarja, da ji kupec ni izplačal dogovorjene kupnine ter da je tožena stranka vsem delavcem omogočila nadaljnjo zaposlitev pri kupcu dejavnosti pa pomenijo ravno uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka s pritožbo ne uveljavlja dovoljenih pritožbenih razlogov, to je bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in tudi ne napak volje v zvezi s pripoznavo zahtevka. Pritožbeno sodišče je sicer preizkusilo ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso dopustni, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Kljub temu, da tožena stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Stroškov odgovora na pritožbo namreč ni mogoče šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta individualni delovni spor v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Ta namreč določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.