Up-597/02 - 4

16. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 305/2002 z dne 28. 6. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 58/2000 z dne 12. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov, da se pritožničina pritožba zoper odločitev upravnega organa o spremembah v zemljiškem katastru zavrže kot prepozna, pritožbo pa upošteva kot predlog za obnovo postopka. V obrazložitvi izpodbijanih sodb sta sodišči zavrnili tudi tožbene in pritožbene trditve, da je izpodbijana odločba upravnega organa prve stopnje nična, ker je v nasprotju s prepovedjo razpolaganja po 88. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen).

2.Pritožnica se ne strinja s stališčem Vrhovnega sodišča, po katerem so lahko po določbi drugega odstavka 88. člena ZDen nični samo akti civilnega prava, ne pa tudi akti upravnopravne narave. Navaja, da je denacionalizacijski zavezanec po spremembah katastrskih podatkov nepremičnine prodajal, jih dajal v najem in jih obremenjeval z visokimi hipotekami kljub prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki naj bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Zato meni, da v obravnavanem primeru ni šlo za običajne spremembe v katastrskem operatu, ki ne vplivajo na vrnitev in obliko denacionalizacije, temveč za odločbo, ki je bila izdana na podlagi ničnih pravnih poslov. Z navedenimi dejanji naj bi ji bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave.

B.

3.Ustavna pritožba ni priložnost za presojo, ali je bilo v upravnem sporu pravo pravilno uporabljeno, in tudi ne za presojo dejanj denacionalizacijskega zavezanca. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Za utemeljevanje kršitve pravice do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave) pa ne zadošča pritožničino nasprotovanje pravilnosti stališča, po katerem upravna odločba ne more biti nična po drugem odstavku 88. člena ZDen. Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa navedenemu stališču sodišč ni mogoče očitati. To stališče namreč pritožnici ne jemlje pravice do uveljavljanja ničnosti pravnih poslov zavezanca, ki naj bi bili podlaga za spremembe katastrskih podatkov. Zgolj okoliščina, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan