Ustreznost uvedbe videonadzora v proizvodnji

Datum

12.05.2023

Številka

07121-1/2023/631

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem prosite za naše mnenje glede ustreznosti videonadzora v proizvodnih prostorih vašega podjetja, ki predstavljajo delovna mesta nekaterih vaših delavcev. Prilagate nam vašo obrazložitev in predvideno obvestilo o uvedbi videonadzora.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za izrecne namene opredeljene v prvem odstavku 78. člena ZVOP-2, taka obdelava pa ne sme biti zgolj "koristna" temveč nujno potrebna, v zvezi s čimer morajo biti razlogi za njegovo izvajanje ustrezno dokumentirani, utemeljeni in konkretizirani ter ne zgolj pavšalno navedeni, morebitni ali prihodnji.

2.Za zakonito izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov mora upravljavec poskrbeti za izpolnjevanje vseh obveznosti po Splošni uredbi in ZVOP-2 (zlasti 76. in 78. členu ZVOP-2), ki jih podrobneje predstavljamo v nadaljevanju tega mnenja.

3.IP v mnenjih ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali bi bil vaš način izvajanja videonadzora dopusten in ustrezen, kajti to bi IP lahko storil le v okviru izvedenega inšpekcijskega nadzora.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji izvajanje videonadzora upoštevajoč Splošno uredbo ureja ZVOP-2, zlasti v členih 76 do 80.

V določbah ZVOP-2 je, upoštevaje splošni 76. člen ZVOP-2, posebej urejen videonadzor območij, ki predstavljajo:

·dostope v uradne službene oziroma poslovne prostore (77. člen ZVOP-2);

·delovne prostore pri izvajalcu videonadzora (78. člen ZVOP-2);

·prevozna sredstva, namenjena javnemu potniškemu prometu (79. člen ZVOP-2);

·javne površine (80. člen ZVOP-2).

Pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij je potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo navedenih v 6. členu Splošne uredbe. Izrecno pa velja absolutna prepoved, da videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

V zvezi z izvajanjem videonadzora tudi poudarjamo, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov (delodajalcu), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, kot podobno velja tudi za druge inšpekcijske organe. IP tako tudi ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali je način izvajanja videonadzora dopusten in ustrezen, kajti to bi IP lahko storil le v okviru izvedenega inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju vam zato posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora delavcev.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko (po določbah 78. člena ZVOP-2) izvaja zgolj, kadar je to nujno potrebno za:

1.varnost ljudi ali premoženja ali

2.preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali

3.varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti,

zgoraj omenjenih namenov (1-3) pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati zgoraj izpostavljene interese (1-3), prepovedano pa je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami (t.i. spremljanje žive slike) je dopustno zgolj pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 78. člena in le če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

Da je izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov zakonito morajo biti zaposleni vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju. Pred uvedbo videonadzora se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora nad delovnimi mesti, kjer delavec po navadi dela, pa se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.

Upoštevaje navedeno IP poudarja, da se videonadzor znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za izrecne namene pod točkami 1-3, taka obdelava pa ne sme biti zgolj "koristna" temveč nujno potrebna, v zvezi s čimer morajo biti razlogi za njegovo izvajanje ustrezno dokumentirani, utemeljeni in konkretizirani ter ne zgolj pavšalno navedeni, morebitni ali prihodnji. Videonadzor znotraj delovnih prostorov mora biti omejen zgolj na tiste dele prostora in v obsegu (časovnem, prostorskem itd.), ki so nujno potrebni, da se (še) doseže zasledovanje namenov pod točkami 1-3. Vsekakor splošno in generalno snemanje celotnih delovnih prostorov, še manj pa konkretnih delovnih mest posameznikov, kadar to res ni nujno, ni dovoljeno.

Upravljavec mora, v kolikor bi se odločil za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov, poskrbeti poleg omenjenih obveznosti še za vse druge obveznosti, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2, zlasti zahteve glede objave obvestila o videonadzoru (76. člen ZVOP-2); varnosti osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe); obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora (12. in 13. člen Splošne uredbe), vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in dnevnika obdelave (22. člen ZVOP-2 v povezavi z dvanajstim odstavkom 76. člena ZVOP-2); zagotavljanje ustreznega roka hrambe videoposnetkov (največ eno leto od trenutka nastanka po devetem odstavku 76. člena ZVOP-2); pogodbene obdelave osebnih podatkov, če bi za izvajanje videonadzora najeli pogodbenega partnerja (28. člen Splošne uredbe) itd., upoštevaje vsa načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe.

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo še na smernice IP o videonadzoru: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora ter na smernice Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov (EDPB) glede obdelave osebnih podatkov z video napravami, ki so vam lahko v pomoč pri odločanju o vzpostavitvi videonadzora, ugotavljanju možnih pravnih podlag ter potrebnih varovalk pri izvajanju: https://edpb.europa.eu/sites/default/files/files/file1/edpb_guidelines_201903_video_devices_sl_0.pdf

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka