Jedro

Predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca ni dovoljen, ker njun odvetnik sodišču ni dostavil novega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku.

Po 103. členu ZNP je v postopkih določitve odškodnine zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. V predlogu za dopustitev revizije nasprotni udeleženci navajajo, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 37.701,06 EUR, kolikor sta jim sodišči skupaj določili odškodnine. Vendar pa nasprotni udeleženci nimajo pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine. Ker v predlogu za dopustitev revizije niso navedli, za koliko je tako določena odškodnina prenizka oziroma do kolikšne odškodnine so še upravičeni, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005). Posledično ni mogoče presoditi, ali je revizijo mogoče dopustiti. Ker te nepravilnosti predlagatelji v revizijskem postopku ne morejo več popraviti, njihov predlog ni dovoljen.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 26. 5. 2011 odločilo, da se nasprotnim udeležencem za odvzeto nepremičnino parc. št. 1227/6 k. o. ... določi odškodnina v znesku 37.701,06 EUR, ki sta jo nasprotnim udeležencem dolžni plačati O. D. v višini 34.145,85 EUR in O. ... v višini 3.555,21 EUR, in sicer: O. D. prvemu nasprotnemu udeležencu ter četrti, peti in šesti nasprotni udeleženki vsakemu po 6.829,17 EUR, drugi nasprotni udeleženki in tretjemu nasprotnemu udeležencu pa vsakemu po 3.414,85 EUR, O. T. prvemu nasprotnemu udeležencu ter četrti, peti in šesti nasprotni udeleženki vsakemu po 711,04 EUR, drugi nasprotni udeleženki in tretjemu nasprotnemu udeležencu pa vsakemu po 355,52 EUR, v 30 dneh od prejema tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2010 do plačila.

Odločilo je, da sta predlagateljici dolžni povrniti nasprotnim udeležencem odmerjene stroške nepravdnega postopka.

S sklepom z dne 22. 8. 2011 je prvostopenjsko sodišče pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrglo.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 22. 8. 2011 zavrnilo. Tudi pritožbi ostalih nasprotnih udeležencev je zavrnilo, razen proti odločitvi o stroških postopka, ki jo je pritožbeno sodišče delno spremenilo. Odločilo je, da pritožbene stroške nosijo druga do šesta nasprotna udeleženka same.

3. Proti sklepu pritožbenega sodišča so vsi nasprotni udeleženci vložili predlog za dopustitev revizije. Predlagajo, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, na podlagi katere metode se določi višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ter glede vprašanja, ali so nasprotni udeleženci v postopku določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino enotni sosporniki.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca ni dovoljen, ker njun odvetnik sodišču ni dostavil novega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik sodišču predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). To velja tudi za predlog za dopustitev revizije, saj je ta predlog del izrednega pravnega sredstva revizije. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru je bil sklep sodišča druge stopnje izdan 4. 4. 2012, zato bi moralo novo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tem datumu. Na obeh pooblastilih, kateri naj bi druga nasprotna udeleženka in tretji nasprotni udeleženec izstavila odvetniku za zastopanje v tem revizijskem postopku, je prvotno natipkani datum 8. 12. 2008 s kemičnim svinčnikom prečrtan in zraven s kemičnim svinčnikom pripisan datum 5. 6. 2012. To pomeni, da pooblastili teh dveh nasprotnih udeležencev za zastopanje v revizijskem postopku nista novi. V postopku z izrednimi pravnim sredstvi Vrhovno sodišče ne sme pozivati strank k popravi vlog ali predložitvi pravilnih pooblastil. Zato je predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca zavrglo.

6. Predlog prvega nasprotnega udeleženca ter četrte do šeste nasprotne udeleženke ni dovoljen, ker ti v predlogu za dopustitev revizije niso navedli vrednosti spornega predmeta. Sodišče je nasprotnim udeležencem za razlaščeno nepremičnino določilo odškodnino v nepravdnem postopku. Po 103. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) je v postopkih določitve odškodnine zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija). Po tretjem odstavku 367. člena ZPP je v primeru, če po prejšnjem odstavku revizija ni dovoljena, revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP). Po drugem odstavku 41. člena ZPP se v primeru, ko imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost oziroma presoja dovoljenost revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Po petem odstavku 367. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Po 37. členu ZNP se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno.

7. V predlogu za dopustitev revizije nasprotni udeleženci - sklicujoč se na stališče pritožbenega sodišča - navajajo, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 37.701,06 EUR, kolikor sta jim sodišči skupaj določili odškodnine. Vendar pa nasprotni udeleženci nimajo pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine. Ker v predlogu za dopustitev revizije niso navedli, za koliko je tako določena odškodnina prenizka oziroma do kolikšne odškodnine so še upravičeni, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005). Posledično ni mogoče presoditi, ali je revizijo mogoče dopustiti. Ker te nepravilnosti predlagatelji v revizijskem postopku ne morejo več popraviti, njihov predlog ni dovoljen.

8. Predlog za dopustitev revizije prvega nasprotnega udeleženca ter četrte, pete in šeste nasprotne udeleženke pa ne bi bil dovoljen tudi, če bi Vrhovno sodišče upoštevalo v pritožbi druge do četrte nasprotne udeleženke navedeno vrednost spornega predmeta. Iz sklepa pritožbenega sodišča in pritožbe teh nasprotnih udeležencev, ki je priložena predlogu za dopustitev revizije, izhaja, da naj bi ti nasprotni udeleženci ves čas postopka trdili in dokazovali, da znaša pravična odškodnina oziroma vrednost spornega predmeta več kot 239.200,00 EUR. Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da so nasprotni udeleženci v tej zadevi navadni in ne enotni sosporniki, saj od predlagateljic uveljavljajo izpolnitev deljive denarne obligacijske obveznosti. Čeprav nastopajo na pasivni strani, je njihov položaj glede na materialnopravna upravičenja bolj podoben položaju tožnikov kot položaju tožencev v pravdnem postopku. To nadalje pomeni, da je treba vrednost spornega predmeta presojati po vrednosti zahtevkov vsakega nasprotnega udeleženca zoper obe predlagateljici skupaj (drugi odstavek 41. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 367. člena ZPP). V predlogu za dopustitev revizije postavljena pravna vprašanja so namreč skupna za odločitev o zahtevkih proti obema predlagateljicama. Ob upoštevanju, da so prvi nasprotni udeleženec ter četrta do šesta nasprotna udeleženka upravičeni vsak do 1/5 celotne odškodnine, se predlog vsakega od njih nanaša na še nadaljnjih 40.299,79 EUR odškodnine (na 1/5 razlike med skupnim zneskom zahtevane odškodnine 239.200,00 EUR in skupnim zneskom določene odškodnine 37.701,06 EUR). Ker ta znesek presega 40.000 EUR, revizije po predlogu teh nasprotnih udeležencev ni mogoče dopustiti, saj je dovoljena že po samem zakonu (drugi odstavek 367. člena ZPP).

9. Na podlagi 377. člena ZPP je Vrhovno sodišče predlog nasprotnih udeležencev za dopustitev revizije in z njim priglašene revizijske stroške zavrglo.