Jedro

Ker so se tožničini mesečni dohodki zvišali preko cenzusa, o čemer pa tožnica ni obvestila tožene stranke, je ta na podlagi 43. člena ZBPP pravilno ugotovila, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, zato jo je v skladu z navedeno določbo dolžna vrniti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 93/2008-23 z dne 29. 3. 2011 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je dolžna povrniti Republiki Sloveniji znesek 584,63 EUR, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči po odločbi št. Bpp 93/2008 z dne 18. 2. 2008. Navedeni znesek je tožnica dolžna vrniti v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila tožnici dne 18. 2. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi izbrisa služnostne pravice na parc. št. 59 k.o. ... V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za brezplačno pravno pomoč izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena, zato mora pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Pri tem mora upravičenec spremembe sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Tožena stranka je po uradni dolžnosti na podlagi podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ugotovila, da tožnica s strani zavoda prejema dohodke v višini, ki presegajo cenzus, določen za izpolnjevanje subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. O navedenem pa upravičenka kljub jasnim določbam ZBPP, povzetimi tudi v odločbi o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, tožene stranke ni obvestila. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica že 29. 5. 2009 prejela pokojnino v višini 431,06 EUR ter letni dodatek v višini 367,95 EUR, kar preračunano za dobo treh mesecev pomeni letni dodatek v višini 91,99 EUR. V navedenem obdobju je skupaj s pokojnino in varstvenih dodatkom prejela dohodke v višini 1.293,18 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnice je tako znašal 461,72 EUR, kar je glede na takratni cenzus 443,40 EUR presegalo pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedene spremembe bi morala tožnica javiti najkasneje do 8. 6. 2009. Ker tega ni storila, njeni dohodki pa presegajo takratni cenzus, je zato dolžna na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in sicer v višini stroškov, ki so bili odmerjeni odvetnici na podlagi odločbe Bpp 93/2008 dne 25. 11. 2010. Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ker ni ničesar dolžna. Plačala bo šele, ko ji bo A.A. plačeval odškodnino za uporabo služnostne poti preko njenega zemljišča. Prav tako se je zoper odločitev sodišča pritožila, zato bo plačala takrat, ko bo videla, kdo komu kaj dolguje. Ne strinja se s služnostjo poti, ki poteka preko njenega dvorišča in sadovnjaka, saj ima lahko ... dovoz na svoje ozemlje iz glavne ceste. Meni, da so v sodbi navedene neresnice, prav tako zahteva plačilo za uporabo služnostne poti. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Tožena stranka je izpodbijano odločbo oprla na določbo 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, ZBPP). V skladu z navedeno določbo se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona. Po določbi 41. člena navedenega zakona namreč mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Zato mora na podlagi drugega odstavka istega člena strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Navedene spremembe mora upravičenec sporočiti najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Tožena stranka tožnici očita, da ni sporočila v roku osmih dni, to je najkasneje do 8. 6. 2009, sprememb podatkov glede višine njenih prejemkov, ki jih ji nakazuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Po navedbah tožene stranke v izpodbijani odločbi naj bi tožnica že 29. 5. 2009 prejela dohodke iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka ter letnega dodatka v povprečni višini 461,72 EUR, torej v višini, ki je presegala takratni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je znašal 443,40 EUR. Ker so se torej tožničini mesečni dohodki po ugotovitvah tožene stranke zvišali preko cenzusa, o čemer pa tožnica ni obvestila tožene stranke, je ta na podlagi 43. člena ZBPP odločila, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, zato jo je v skladu z navedeno določbo dolžna vrniti.

Tožnica v tožbi ne ugovarja navedenim ugotovitvam, vendar je sodišče dolžno v upravnem sporu presoditi zakonitost upravnega akta v okviru tožbenega predloga, pri čemer pa ni vezano na tožbene razloge. Sodišče je tako dolžno opraviti preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava. Navedeni preizkus pa je odvisen tudi od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) razlog za odpravo izpodbijanega upravnega akta. Tožena stranka v odločbi navaja, da tožnica že od 29. 5. 2009 ni izpolnjevala pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, ker so njeni povprečni mesečni dohodki znašali 461,72 EUR, tako da je presegala takratni cenzus 443,40 EUR. Pri tem se sklicuje na podatke o višini pokojnine, varstvenega dodatka in letnega dodatka, ki je bil tožnici izplačan na podlagi podatkov ZPIZ. V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja, da v upravnem spisu ni listine ZPIZ o izplačilih tožnici v relevantnem obdobju, prav tako v spisu ni drugega ustreznega dokazila, iz katerega bi bili razvidni tožničini prejemki, na podlagi katerih je tožena stranka sprejela svojo odločitev. V skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku pa mora odločba obsegati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze na katere je le-to oprto. Ker listine, ki bi se nanašala na obravnavano obdobje, ter na podlagi katere je tožena stranka ugotovila, da se je tožničino finančno stanje spremenilo tako, da ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni v upravnem spisu, sodišče ne more preveriti pravilnosti ugotovljenih dejstev ter posledično pravilnost rešitve v smislu materialnih predpisov. Ker mora dokazna ocena temeljiti na podlagi v ugotovitvenem postopku izvedenih dokazov, navedena kršitev pravil postopka predstavlja bistveno kršitev, saj bi mogla vplivati na odločitev v stvari. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti ugotovljeno kršitev v zvezi z izvedenim dokaznim postopkom ter ponovno odločiti v zadevi v roku 30 dni od prejema te sodbe.