Jedro

Iz upravnih spisov izhaja, da je stanovanjska stavba zavarovana, zato tožnici glede na četrti odstavek 25. člena ZOPNN ne gre višji znesek za obnovo stanovanjske hiše.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka za obnovo poškodb na stanovanjski stavbi, zgrajeni na zemljišču parc. št. 1627/2 k.o. ..., na naslovu ..., odločila, da je tožnica upravičena do dodelitve sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 v višini 4.183,94 EUR. Pravno podlago za dodelitev sredstev tožena stranka navaja Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) in Uredbo o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj (v nadaljevanju Uredba). Tožnica je 7. 9. 2011 vložila vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče zaradi posledic poplav za obnovo stanovanjske stavbe, zgrajene na parceli kot zgoraj navedeno, v lasti oseb zasebnega prava, ki je bila na dan nastanka naravne nesreče naseljena in so v njej imeli lastniki in njihovi družinski člani stalno prebivališče. Tožnica je kot solastnica stanovanjske stavbe na navedenem naslovu, A.A. pa je podal pisno izjavo, da se strinja, da se sredstva nakažejo tožnici kot solastnici. Tožena stranka se sklicuje na 20. člen in 25. člen ZOPNN, ki ju citira in sklep Vlade RS o delnem programu odprave posledic z dne 30. 12. 2010, da se sredstva nameni upravičencem, ki na podlagi že izvedenih del dosegajo zakonske kriterije za dodelitev sredstev državnega proračuna. Neposredna škoda na stanovanjski stavbi je bila ocenjena na 10.459,86 EUR. Tožena stranka se sklicuje na tretji odstavek 3. člena Uredbe, po katerem med drugim višina sredstev za obnovo stanovanja ne sme presegati višine, ki jo določa tretji, peti oz. deveti odstavek 25. člena ZOPNN in četrti odstavek 25. člena ZOPNN. Sklepno zaključi, da iz predložene dokumentacije izhaja, da stanovanjska stavba na dan nesreče ni bila zavarovana, zato se tožnici lahko dodeli največ 40 % sredstev, potrebnih za obnovo stanovanja (SPŠ), kar znaša 4.183,94 EUR, kot izhaja iz izračuna.

2. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in da je prišlo do napačne uporabe materialnega prava. Ugotovitev upravnega organa je napačna, saj je bila stavba na dan dogodka zavarovana. Navaja, da je v postopku odmere dodelitve sredstev v spis vložila kopijo zavarovalne police in kopijo likvidacijskega dopisa zavarovalnice, ter da bi ji moral upravni organ skladno z ZOPNN in Uredbo odmeriti sredstva v višini 60 % od zneska 10.459,86 EUR in ne 40 %. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Kot izhaja iz dokumentacije, je tožnica sicer res predložila dokaze o izplačilu zavarovanega zneska za škodo na stanovanju v višini 5.000,00 EUR, kar pa predstavlja 47,8 % ocene neposredne škode na stanovanju, torej manj kot 50 %, zato je bilo skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZOPNN šteti, da stanovanjska stavba na dan nesreče ni bila zavarovana. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna višina dodeljenih sredstev za obnovo stanovanjske stavbe za odpravo posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 oz. izračun, glede na okoliščino, da tožnica navaja, da je bila stanovanjska stavba na dan nesreče zavarovana, kar naj bi po njenem vplivalo na višji znesek dodeljenih sredstev 60 % namesto 40 % glede na sredstva, ki so potrebna za obnovo stanovanjske hiše, katerih višina pa v zadevi ni sporna, in znašajo 10.459,86 EUR.

6. Prav ima tožnica, da obrazložitev izpodbijane odločbe ni ustrezala dejanskemu stanju, saj tožnica utemeljeno zatrjuje, da je bila stavba zavarovana, kar izhaja tudi iz upravnih spisov. Enako ugotavlja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo, kar pa sicer ne more nadomestiti napačne obrazložitve izpodbijane odločbe. Kljub temu pa navedena pomanjkljivost na samo zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev. Dejstvo je, da se tožena stranka sklicuje v obrazložitvi na okoliščino, da stanovanjska stavba ni zavarovana, kar je protispisno, izrek pa je kljub temu pravilen. Glede na dejansko stanje, kot izhaja iz upravnih spisov, da je stanovanjska stavba zavarovana, tožnici glede na četrti odstavek 25. člena ZOPNN ne gre višji znesek za obnovo stanovanjske hiše. Na navedeno določbo se je v svoji obrazložitvi med drugim sklicevala tudi tožena stranka, čeprav je napačno navedla, da stavba ni bila zavarovana, ker naj bi tožnica tako izjavila, ne pa iz razloga, ker se po četrtem odstavku 25. člena ZOPNN, šteje, da se za zavarovano za primer nastanka škode zaradi naravne nesreče šteje stanovanje, za katerega lastnik izkaže, da mu je bilo zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za nastalo škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 50 % ocene neposredne škode na stanovanju. Iz upravnih spisov izhaja, pa tudi to v zadevi ni sporno, da je tožnica iz naslova zavarovanja prejela 5.000,00 EUR zavarovalne vsote za nevarnost poplave, visoke vode, plazu, udarnih valov, zaradi plazu ali hudournika, kar je razvidno iz zavarovalne police KOPN001.282-7, ki se nahaja v upravnih spisih, in se nanjo tožnica sklicuje. Navedeni znesek pa predstavlja 47,8 % ocenjene škode na stanovanjski stavbi, torej manj kot 50 %, kar glede na citirani četrti odstavek 25. člena ZOPNN posledično pomeni, da se v obravnavanem primeru stanovanjska stavba tožnice ne more šteti za zavarovano po ZOPNN. Zato v konkretnem primeru pride pri tožnici v poštev le dodelitev največ 40 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanjske stavbe (tretji odstavek 25. člena ZOPNN), kot pravilno navaja tožena stranka in izhaja tudi iz obračuna obrazložitve izpodbijane odločbe.

7. Po povedanem se tudi po mnenju sodišča tožnici lahko dodeli največ 40 % sredstev, potrebnih za obnovo stanovanjske stavbe, v znesku kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče. Zato je po mnenju sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.