Jedro

Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP se šteje, da je spis vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP). Pravilna vročitev je bila torej opravljena na dan vročitve pooblaščencu in ne na dan vročitve osebno tožniku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 4. 2004. Z njo je bila zavržena kot prepozna tožnikova pritožba zoper odločbo Davčnega urada Murska Sobota z dne 28. 1. 2003. 2. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter se sklicuje na četrti odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopka – ZUP.

3. Tožnik v laični reviziji (prej pritožbi) uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Med drugim meni, da upravni organ druge stopnje ni pristojen zavreči pritožbe kot prepozne, če tega ni storil upravni organ prve stopnje, ter da je organ prve stopnje z odstopom pritožbe organu druge stopnje z dopisom z dne 27. 3. 2003 ugotovil pravočasnost pritožbe zoper odločbo organa prve stopnje. Trdi, da mu je bila odločba organa prve stopnje vročena 28. 2. 2003 ter da je bila zato pritožba, vložena dne 15. 3. 2003, pravočasna. Ugovarja, da Upravno sodišče v obravnavanem primeru ni opravilo glavne obravnave. Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožbi ugodi.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je Vrhovno sodišče opravilo preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V predmetnem upravnem sporu je sporno, ali je bila odločba prvostopnega upravnega organa z dne 28. 1. 2003, pravilno vročena stranki tedaj, ko je bila vročena njenemu pooblaščencu, ali tedaj, ko je bila vročena stranki osebno. Od navedenega je namreč odvisno, ali je bila pritožba vložena dne 15. 3. 2003 zoper odločbo prvostopnega organa pravočasna.

9. Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je A. d. o. o. predložil davčnemu organu dne 19. 12. 2002 pooblastilo za zastopanje tožnika v vseh pravnih zadevah; da omenjeno pooblastilo ni bilo preklicano; da je bila odločba prvostopnega upravnega organa pooblaščencu vročena dne 17. 2. 2003, osebno tožniku pa dne 28. 2. 2003. 10. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP se šteje, da je spis vročen stranki, kadar je vročen pooblaščencu. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu, torej pooblaščencu (prvi odstavek 88. člena ZUP). V skladu z omenjenima določbama je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je bila v obravnavani zadevi pravilna vročitev opravljena na dan vročitve pooblaščencu (17. 2. 2003) in ne dan vročitve osebno tožniku (28. 2. 2003), ki je bila tudi v nasprotju z določbo prvega odstavka 88. člena ZUP.

11. Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden se izteče pritožbeni rok. Glede na zgoraj navedeno je v obravnavanem primeru treba šteti kot dan vročitve 17. 2. 2003. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 100. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek teka roka prvi naslednji dan, je predpisani petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe potekel s potekom torka, 4. 3. 2003. Zato je pritožba, ki jo je tožnik prvostopenjskemu upravnemu organu poslal v soboto, 15. 3. 2003, prepozna. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

12. Ugovor tožnika, da organ druge stopnje ni pristojen za zavrženje pritožbe kot prepozne, glede na določbo 85. člena ZUS-1 ni predmet revizijske presoje. V revizijskem postopku se (za razliko od pritožbenega) ne presoja pravilnost postopka izdaje upravnega akta.

13. Glede ugovora, da Upravno sodišče ni opravilo glavne obravnave, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da v tem primeru opustitev oprave glavne obravnave ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu.

Po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi z 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1, se opustitev oprave glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem šteje za bistveno kršitev pravil postopka le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. V prvem odstavku 59. členu ZUS-1 je določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to lahko sodišče odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.

Do enakega zaključka pa pripelje tudi uporaba četrtega

odstavka 72. člena v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje.

Glede na to, da je bilo v obravnavanem primeru pravno pomembno le, ali je bila pravilna vročitev stranki, ki ima pooblaščenca v postopku, opravljena z vročitvijo njej osebno ali njenemu pooblaščencu, izvedba glavne obravnave ne bi mogla v ničemer vplivati na odločitev v obravnavani zadevi.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.