Jedro

Zaradi presoje, ali gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče vložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je na toženkino pritožbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo zneska 562.780,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova vračila vajeniške nagrade in zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Ob utemeljeni prekinitvi vajeniške pogodbe iz razlogov na strani toženke je sprejelo stališče, da pomeni vajeniška nagrada plačilo za dejansko opravljeno delo in zato prejete nagrade tudi ob kasnejši prekinitvi vajeniške pogodbe vajenec ni dolžan vračati, niti ni upoštevna zaveza vajenca, da bo v tem primeru glede na opravljeno delo prejeto nagrado vrnil. Hkrati je sodišče sklenilo, da se revizija ne dopusti, ker niso podani razlogi iz prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Zoper sklep o nedopustitvi revizije vlaga tožnica pritožbo. Ne soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi ter opozarja na posebnosti vajeniškega razmerja, ki utemeljujejo presojo spora po pravilih civilnega prava. Navaja, da pomeni vprašanje narave vajeniške nagrade zanjo pomembno pravno vprašanje, saj ima sklenjene učne pogodbe z okrog sto vajenci. Zato predlaga dopustitev revizije.

Pritožba je bila vročena toženki, ki je v odgovoru ponavljala razloge sodbe sodišča druge stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije v 30 dneh vloži pritožbo iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije je torej omejena zgolj na navedeni pritožbeni razlog.

Glede na navedene določbe ZDSS-1 zaradi presoje ali gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče vložiti. Zato sodišče tovrstnih pritožbenih navedb ni moglo upoštevati.

Ker tožnica ni uveljavljala in ni dokazala pritožbenih razlogov v smislu določb tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker toženka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, sama krije stroške, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora (prvi odstavek 155. člena ZPP).