Jedro

Revizijo je vložil odvetnik in bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, v njej pa je navedeno, da se vlaga zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ti dve sodišči pa nista izrekli sodbe ne na prvi ne na drugi stopnji. Teh napak ni mogoče opredeliti za očitne pomote.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženec plača tolarsko protivrednost 53.160 DEM po prodajnem menjalnem tečaju NLB d.d. na dan izdaje sodbe prve stopnje z 10% mesečnimi obrestmi od 24.11.1997 dalje do plačila, od izdaje sodbe dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo, da tožencu povrne odmerjene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje ter odločilo, da pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Zoper sodbo je vložil revizijo tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da vrhovno sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je prepozna.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP). Gre torej za vlogo, vezano na rok, za take vloge pa ZPP natančno določa, kdaj se štejejo za pravočasne: če so izročene pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek); če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, pa se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve pri sodišču, na katero je naslovljeno (drugi odstavek), v nadaljevanju pa so obravnavane nekatere posebnosti za določene kategorije oseb.

V obravnavanem primeru je odvetnik tožeče stranke sodbo druge stopnje prejel 6.5.2005. Zadnji dan roka, ko bi bila revizija še pravočasna, je bil tako 6.6.2005 (rok bi se sicer iztekel 5.6.2005, ker pa je bil ta dan nedelja, se je glede na določilo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika). Odvetnik je revizijo priporočeno poslal po pošti dne 2.6.2005 na Okrožno sodišče v Ljubljani. To sodišče je revizijo prejelo 3.6.2005 in jo poslalo Okrožnemu sodišču v Celju, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Okrožno sodišče v Celju je revizijo prejelo 9.6.2005, torej po izteku roka za revizijo.

Po določilu šestega odstavka 112. člena ZPP se tudi vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena. Pogoj pa je, da je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87 člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Revizijo je vložil odvetnik in bi jo bilo torej mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Očitne pomote vložnika po sodni praksi (tako npr. sklepa II Ips 445/2003 in II Ips 446/2006) ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, v njej pa je navedeno, da se vlaga zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (navedbe na prvi in drugi strani revizije), ti dve sodišči pa nista izrekli sodbe ne na prvi ne na drugi stopnji. Teh napak ni mogoče opredeliti za očitne pomote in zato revizije, ki je bila sicer pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, pristojno sodišče pa jo prejelo po preteku revizijskega roka, ni mogoče šteti za pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.

Ker je torej revizija prepozna, jo je vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo in s tem tudi zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov.