Jedro

Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za določitev izvršbe na drugih predmetih. Odločilo je še, da upnik sam nosi stroške predloga.

Proti sklepu se pritožuje upnik, uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Navaja, da je sprememba predmeta izvršbe, kot jo je predlagal upnik, smotrna in utemeljena ter bi jo sodišče prve stopnje moralo dovoliti. Iz podatkov spisa namreč nedvomno izhaja, da je dosedanji predmet izvršbe idealni solastninski delež na nepremičnini, da je predmet izvršbe stanovanjska stavba s pripadajočim zemljiščem z visoko izklicno ceno, da so na predmetu izvršbe zastavne pravice in da je bila prva javna dražba neuspešna. Vse navedeno utemeljuje spremembo predmeta izvršbe, ker upnik ne more realno pričakovati poplačila na dosedanjem predmetu. To potrjuje tudi neuspešna prva javna dražba. Zaradi navedenega je upnik tudi predlagal izvršbo na drug predmet in sicer na nepremičnino, ki ni obremenjena, ki je v primerjavi s prvotno predlagano manjše vrednosti in za katero je pričakovati, da jo bo možno na dražbi prodati. Zaradi navedenega se zaradi upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe izvršilni postopek ne bo podaljšal, temveč bo takšna sprememba omogočila hitrejšo izvršbo.

Zmotno je tudi prvostopno stališče, da bo sprememba predmeta izvršbe glede upnika vplivala tudi na izvršilno zadevo podjetja F... d.o.o. Ljubljana, ki bo izvršbo pač lahko nadaljeval na dosedanji predmet izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

V 3. odstavku 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli namesto že dovoljenih predmetov izvršbe izvršbo z drugimi predmeti. V skladu s to določbo je upnik tudi predlagal spremembo predmeta izvršbe in sicer namesto nepremičnine vl.št. 165 k.o..., na kateri je dolžnik solastnik do 1/2, nepremičnino vpisano v vl.št. 1984 k.o..., ki je v izključni lasti dolžnika. Razlogi sodišča prve stopnje, zaradi katerih je le-to upnikov predlog zavrnilo, po mnenju pritožbenega sodišča niso prepričljivi. Nasprotno, po mnenju pritožbenega sodišča podatki spisa potrjujejo utemeljenost in smotrnost upnikovega predloga, pri čemer se pritožbeno sodišče v celoti strinja z zadevnimi pritožbenimi utemeljitvami. Dejstvo je, da nepremičnine, glede katere se vodi izvršba, ni bilo mogoče prodati na javni dražbi, zemljiškoknjižni podatki glede te nepremičnine pa tudi potrjujejo utemeljenost dvoma o tem, da bo to nepremičnino mogoče prodati na naslednji dražbi. Glede na navedeno je po mnenju sodišča druge stopnje utemeljen pedlog upnika za spremembo predmeta izvršbe in sicer na drugo nepremičnino, ki glede na podatke zemljiškoknjižnega izpiska zagotavlja večjo možnost uspešnosti izvršbe. Pritrditi pa je tudi pritožbenemu stališču, da ugoditev upnikovemu predlogu za spremembo predmeta izvršbe glede tega upnika nima vpliva na izvršilni postopek glede drugih upnikov, ki so pristopili k predmetni izvršbi. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče namreč ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa in ugoditi predlogu upnika, ker bi s tem poseglo v pravico dolžnika vložiti ustrezno pravno sredstvo.