Jedro

Ugotovljena obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu je večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP zavrnejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožeče stranke za zahtevke KOP. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina skupine kmetijskih rastlin z isto višino plačila zahtevka KOP večja od ugotovljene površine te skupine, zato se površina te skupine, katera presega ugotovljeno površino te skupine, v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 (PRP 2007 do 2013) v letih 2010 do 2013 (v nadaljevanju: Uredba osi 2) zavrne in se v skladu s 16. členom Uredbe komisije št. 1975/2006/ES obravnava kot čezmerna prijava te površine. Ugotovljena obtežba z živino na KMG je večja od 1,9 GVŽ/ ha, zato se vsi zahtevki KOP v skladu s 24. členom Uredbe osi 2 zavrnejo.

Tožnik se je zoper to odločbo pritožil Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je z odločbo št. 33101-300/2011/2 z dne 10. 7. 2012 njegovo pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da je iz obrazca D razvidno, da je pritožnik na tem obrazcu navedel skupno 83,28 ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU). Iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem z dne 7. 7. 2010 pa izhaja, da je bil na KMG tožnika opravljen kontrolni pregled, v okviru katerega je kontrolor izločil nekmetijske površine kot neupravičene. Na GERK-u … je tožnik prijavil 1,71 površine, kontrolor pa je ugotovil 0,79 ha površine z rabo 1300 in izločil 0,92 ha neupravičene površine z rabo 1410. Na GERK-u … je pritožnik prijavil 9,28 ha površine, kontrolor pa je ugotovil 2,25 ha (pravilno 9,25 ha) površine z rabo 1100 in izločil 0,02 ha neupravičene površine z rabo 1600. Na GERK-u …je tožnik prijavil 13,58 ha površine, kontrolor pa je ugotovil 13,52 ha površine z rabo 1100 in izločil 0,05 ha neupravičene površine z rabo 1600. Na GERK-u … je pritožnik prijavil 12,44 ha površine, kontrolor pa je ugotovil 12,41 ha površine z rabo 1100 in izločil 0,03 ha neupravičene površine z rabo 1600. Na GERK-u … je tožnik prijavil 0,14 ha površine, kontrolor pa je ugotovil 0,13 ha površine z rabo 1100 in izločil 0,01 ha neupravičene površine z rabo 1410. Na GERK-u … je tožnik prijavil 0,19 ha površine, kontrolor pa je ugotovil 0 ha površine z rabo 1222 in izločil 0,19 ha neupravičene površine z rabo 1600. 25. člen Uredbe IAKS določa, da se vse ugotovitve kontrol na kraju samem v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES ter 13. členom Uredbe 1975/2006/ES navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijske gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole. Po prvem odstavku 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določili tega zakona, javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da ni pravilno sestavljen. Zapisnik je bil tožniku prebran, ta pa ga je podpisal in nanj podal sledečo pripombo: „GERK …: na GERK je po celotni površini njiva, vendar na vzhodu zaradi prevelike vlage pšenica ni vzkalila in je zrasla trava“. Tožnik pa šele v pritožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvami kontrole in določitvijo upravičene površine ter zahteva, da se ugotovi pravilen obseg kmetijskih površin, ki jih obdeluje. Poleg tega pa navaja, da mu niso jasne različne ugotovitve kontrol, ki so bile opravljene 3 leta zapored. Po ugotovitvah drugostopnega organa je bila z možnostjo dajanja pripomb na konkretne zapisnike tožniku dana možnost, da pojasni vse razloge (dejstva in predloži dokaze) na podlagi katerih meni, da je kontrolor pri kontrolnem pregledu na kraju samem morda nepravilno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje. Pritožnik drugih pripomb razen glede pojasnila h GERK-u … ni podal. Glede na to se štejejo ugotovitve kot pravilno ugotovljene. Pritožbene navedbe so tako nova dejstva in dokazi, ki jih drugostopni organ upoštevajoč tretji odstavek 239. člena ZUP ne more upoštevati. Tožnik razlogov zakaj teh dejstev in dokazov, ki jih navaja šele v pritožbi, ni navedel že v postopku na prvi stopnji, ni pojasnil. Razen tega pa drugostopni organ še pojasnjuje, da se v okviru vsakega kontrolnega pregleda presoja dejansko stanje v trenutku opravljanja pregleda in so zato ugotovitve kontrole lahko zelo različne, saj je lahko v vmesnem času kmetijsko zemljišče znova obdelano ali obratno. Poleg tega je kontrolor izločene površine označil z rabama 1600, kar pomeni površino, ki je rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov, kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture ali je neobdelano zaradi socialnih in drugih razlogov, ali je to kmetijsko zemljišče, na katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali, ki ni poraslo s travinjem in z rabo 1410, ki pomeni zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe; pokrovnost dreves je 20 do 75 %; če se takšno zemljišče 20 ali več let ne uporablja za kmetijske namene, če pokrovnost dreves preseže 75% in če je premer debel več kot 10 cm preide v gozd. Iz navedenih opisov izhaja, da lahko okoliščine takšne rabe nastanejo v relativno kratkem času in so začasne narave. Drugostopni organ zaključuje, da je bilo dejansko stanje z zapisnikom o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem z dne 7. 7. 2010 pravilno in ustrezno ugotovljeno in je bilo tako pritožniku izločenih 1,23 ha neupravičenih površin, kar pomeni, da ima v uporabi 82,05 ha kmetijskih zemljišč. Iz zbirne vloge obrazca B izhaja, da je bilo dne 1. 3. 2010 na tožnikovem gospodarstvu 157,4 GVŽ. Iz tega sledi, da je bila obtežba na dan 1. 3. 2010 večja kot 1,9 GVŽ/ha. Pogoj obtežbe mora biti izpolnjen vse dni v letu, kar pa v konkretnem primeru ni bil, zato se drugostopni organ strinja s prvostopno odločitvijo, da se zahtevek tožnika za podukrep KOP na podlagi kataloga kršitev in sankcij, ki je priloga Uredbe KOP, zavrne. Glede na ugotovljeno površino bi tožnik lahko imel maksimalno 155,89 GVŽ, kar dobimo, če maksimalni pogoj obtežbe 1,9 GVŽ pomnožimo z 82,05 ha kmetijskih zemljišč.

Tožnik je vložil tožbo v tem upravnem sporu zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je upravičen do zahtevkov za ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz zbirne vloge za leto 2010 oziroma podrejeno, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora. Navaja, da vsa leta vlaga zbirno vlogo za površine, ki so po velikosti iz leta v leto enake in tudi v naravi obdeluje vsa leta iste površine kot dober gospodar in v skladu z načeli dobrega kmetovanja. Na njegovem kmetijskem gospodarstvu je imel za leto 2010 na podlagi obrazca D vpisanih 83,07 ha površin, stalež rejnih živali, ki je razviden iz obrazca B, pa je bil na dan 1. 3. 2010 157,4 GVŽ. Na podlagi preračuna je tako obtežba z živino na njegovem kmetijskem gospodarstvu 1,89 GVŽ/ha, kar je manj od predpisane meje 1,9 GVŽ/ha. Na datum kontrole 2. 4. 2010 je bilo na njegovem kmetijskem gospodarstvu skupno 156,9 GVŽ in tudi če bi Agencija pri izračunu obtežbe zaradi zavrnjene površine 0,25 ha upoštevala skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi 82,82 ha bi po izračunu obtežba znaša 1,9 GVŽ/ha, kar še vedno ne presega predpisane maksimalne obtežbe. Pri izračunu GVŽ/ha je potrebno upoštevati vse obdelane površine kmetijskega gospodarstva, ob tem mora biti rezultat zaokrožen na eno decimalko. Tudi pri ostalih kontrolnih datumih obtežba ni bila višja od predpisane. Meni, da so bila v postopku kršena določila ZUP, saj dejansko stanje ni bilo v celoti in popolno ugotovljeno. Upravni organ bi moral s pomočjo uradnih evidenc preveriti stanje živali, z največjo možno mero natančnosti pa izmeriti vse kmetijske površine, ki jih njegovo kmetijsko gospodarstvo obdeluje in na ta način ugotoviti pravilno dejansko stanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Sistem kontrol in sankcij je opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisov, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 65/2011/EU in prilogi 1 te Uredbe (prvi odstavek 24. člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013). Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogojev upravičenosti za posamezen podukrep KOP-a (razen pogoja upravičenosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine, s številom prijavljenih živali, zahtev navzkrižne skladnosti, minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zahtev pri gnojenju s fosforjem in živinskih gnojil iz te uredbe) se za zahtevek oziroma za del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, plačilo za ta podukrep KOP-a za tekoče leto ne dodeli, razen v primerih, navedenih v prilogi 4 te Uredbe.

Uredba o plačilih za Ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 v prilogi 1: pogoji za izvajanje podukrepov KOP-a, v točki 4 splošnih pogojev določa, da obtežba z živino na KMG-ju pri izvajanju podukrepa KOP-a ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 v 9. členu določa, da se v izračunu GVŽ za obtežbo KOP upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Podatke o govedu Agencija prevzame iz centralnega registra govedi po stanju na dan 1. marec 2010 in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na spletni strani ne prej kakor v dveh tednih po njihovi določitvi. Ugotovitve kontrol na kraju samem se navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil navzoč pri izvedbi kontrole (prvi odstavek 25. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010). Ugotovitve površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 34. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki urejajo KMG (prvi odstavek 26. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za 2010).

Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. V predmetni zadevi ni sporen stalež živali na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ampak obseg prijavljenih površin. Drugostopni organ je svojo odločitev utemeljil na ugotovitvah iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem z dne 7. 7. 2010 in na podlagi tega ugotovil, da je tožnik neupravičeno prijavil 1,23 ha površin in ima tako v uporabi le 82,05 ha površin. Glede na stalež živali, ki znaša 157,4 GVŽ, to pomeni, da obtežba z živino presega dovoljenih 1,9 GVŽ/ha. Glede na ugotovljeno površino 82,05 ha površin kmetijskih zemljišč v uporabi bi lahko bilo na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu maksimalno 155,89 GVŽ.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Tožnik se sicer v tožbi sklicuje predvsem na ugotovitve iz prvostopne odločbe, po katerih tožnikov presežek prijavljenih površin znaša 0,25 ha. Sodišče ugotavlja, da je prvostopni organ očitno napačno povzel ugotovitve iz zapisnika o kontrolnem pregledu, vendar pa je to napako odpravil drugostopni organ, ki je pravilno ugotovil, da presežek tožnikovih površin glede na ugotovitve kontrolnega pregleda znaša 1,23 ha. Drugostopni organ je tožniku tudi pojasnil, da se ob vsakem kontrolnem pregledu presoja dejansko stanje v trenutku opravljanja pregleda, zato so lahko ugotovitve ob vsakem pregledu drugačne. Tožnik tako tudi s tožbenim ugovorom, da vsa leta obdeluje in prijavlja iste površine, ne more biti uspešen.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.