Jedro

Po presoji sodišča je posamičen akt, kakršen se lahko glede na določbo četrtega odstavka 1. člena ZUS izpodbija v upravnem sporu pred tem sodiščem, le sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999. Ta sklep opredeljuje politične stranke, ki so upravičene do financiranja iz občinskega proračuna (stranke, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter strankam, katerih kandidat je bil izvoljen za župana), te stranke so določene in izračunan znesek, ki v mesecu januarju 1999 posamezni upravičeni stranki pripada. Te, glede na subjekte individualne in glede na zadevo, ki jo urejajo, konkretne norme, sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999 okvalificirajo kot posamičen akt. S sklepom o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 6. 12. 2000, pa je bil prvotni sklep z dne 27. 1. 1999 tako spremenjen, da je po presoji tega sodišča spremenjeni sklep dobil značaj splošnega akta. Zato po vsebini, glede na to, da s splošnimi in abstraktnimi normami ureja predmetno materijo, ne glede na obliko, v kateri je sprejet (sklep ni tipična oblika predpisa), in tudi ne glede na njegovo določbo o uveljavitvi (po sprejetju na občinskem svetu, medtem ko sklep z dne 27. 1. 1999 veže veljavo na objavo v Ur. l. RS), po presoji tega sodišča splošni akt. Če pa so njegove določbe v nasprotju z zakonom, kot to meni tožeča stranka, to ni predmet presoje v upravnem sporu, temveč je za oceno skladnosti prepisa z zakonom pristojno ustavno sodišče.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 5. 1. 2001 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo, po njenih navedbah zaradi suma kršitve zakona o političnih strankah. Pojasnjuje, da je Občinski svet Občine A. na 2. redni seji dne 27. 1. 1999 izglasoval sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini A., ki določa povračilo za dobljene mandate iz proračuna v višini 44,03 tolarja za vsak dobljen glas na lokalnih volitvah leta 1998. Po mnenju tožeče stranke je sporna višina sredstev, saj 26. člen zakona o političnih strankah (v nadaljevanju: ZPolS) določa, da lahko dobi stranka mesečno po največ 30, 00 SIT za vsak dobljen glas na volitvah za občinski svet oziroma župana. Revalorizacija zneska velja po 23. členu ZPolS samo za volitve v Državni zbor. Takšno je bilo tudi stališče, ki ga je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo posredovala v dopisu z dne 15. 10. 1999. O načinu financiranja političnih strank je občinski svet razpravljal dne 7. 6. 2000 in ohranil prvotni sklep (44,03 SIT) ter določil še dodatne možnosti financiranja kot npr. da se sredstva izplačajo tudi kandidatom za župana. Župan je zadržal izvajanje tako izglasovanega sklepa. Na zaprosilo občine je Ministrstvo za notranje zadeve potrdilo županovo mnenje, da je dovoljeno financiranje le do višine 30,00 SIT na dobljen glas in samo za izvoljenega župana. Sklep je bil ponovno uvrščen na sejo dne 6. 12. 2000, kjer je bila ponovno izglasovana prvotna odločitev. Tožeča stranka poudarja, da župan predstavlja in zastopa občino, in je tudi odgovoren za izvajanje proračuna. Predlaga, da sodišče sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 27. 1. 1999, in sklep o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 7. 6. 2000 in ponovno z dne 6. 12. 2000, odpravi in ju vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje oziroma, da o zadevi odloči tako, da je do sredstev iz proračuna lahko upravičen le izvoljeni župan in da je dovoljena višina sredstev iz občinskega proračuna največ v višini 30,00 SIT za vsak dobljen glas na lokalnih volitvah.

Tožbi priloženi sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 27. 1. 1999, v 1. točki določa, da strankam, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta, in strankam, katerih kandidat je bil izvoljen za župana, pripadajo za mesec januar 1999 sredstva iz proračuna Občine A. v višini 44,03 tolarjev za vsak dobljen glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana, navedene so stranke in zneski, kakršni jim pripadajo; v 2. točki, da se sredstva stranki dodeljujejo mesečno na njen žiro račun, v 3. točki, da se znesek iz 1. točke mesečno usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih Zavoda RS za statistiko in v 4. točki, da sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. V sklepu o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A. z dne 6. 12. 2000, ki je bil, kot izhaja iz zapisnika 22. redne seje z dne 6. 12. 2000, na tej seji ponovno izglasovan, pa je 1. točki vsebovana ugotovitev, da je občinski svet na seji dne 7. 6. 2000 že sprejel ta sklep, v 2. točki, da se sklep z dne 27. 1. 1999 spremeni v 1. točki tako, da se v prvem odstavku črta "bil izvoljen" in se nadomesti z "kandidiral", tretji odstavek pa se spremeni tako, da se dodeljuje sredstva vsem strankam, ki so imele kandidate za župana glede na število dobljenih glasov, ostala določila sklepa ostanejo nespremenjena. V 3. točki pa ta sklep določa, da prične veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: 33. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odl. US, 45/94-odl. US, 57/94, 14/95, 20/95-odl. US, 63/95-obv. razl., 9/96-odl. US, 44/96-odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odl. US, 74/98, 59/99-odl. US in 70/00; v nadaljevanju ZLS) pooblašča župana, da zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, ter lahko v primeru, če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom, oziroma da zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in lahko ob ponovnem sprejetju enake odločitve začne postopek pri upravnem sodišču. Za navedene postopke je pristojen župan kot organ občine (28. člen ZLS), ne pa občina kot pravna oseba, ki jo zastopa župan (33. člen ZLS). Ne glede na to, da je v tožbi označena kot tožeča stranka občina, ki jo zastopa župan, jo sodišče šteje, glede na tožbena navajanja in argumentiranja, kot tožbo župana. Po presoji sodišča pa je posamičen akt, kakršen se lahko glede na določbo četrtega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) izpodbija v upravnem sporu pred tem sodiščem, le sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999. Ta sklep opredeljuje politične stranke, ki so upravičene do financiranja iz občinskega proračuna (stranke, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter strankam, katerih kandidat je bil izvoljen za župana), te stranke so določene in izračunan znesek, ki v mesecu januarju 1999 posamezni upravičeni stranki pripada. Te, glede na subjekte individualne in glede na zadevo, ki jo urejajo, konkretne norme, sklep o načinu financiranja političnih strank z dne 27. 1. 1999 okvalificirajo kot posamičen akt. Vendar pa je bil ta sklep objavljen že v Uradnem listu Republike Slovenije št. 7 z dne 5. 2. 1999, in je zato tožba v upravnem sporu, ki je bila vložena 5. 1. 2001, prepozna (po 26. členu ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve, v tem primeru od objave upravnega akta). S sklepom o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini A z dne 6. 12. 2000, pa je bil prvotni sklep z dne 27. 1. 1999 tako spremenjen, da je po presoji tega sodišča spremenjeni sklep dobil značaj splošnega akta. Spremembe sklepa z dne 6. 12. 2000 spreminjajo opredelitev političnih strank, ki jim pripadajo finančna sredstva (glede na obe spremembi 1. točke bi bile upravičene stranke tiste, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta ter strankam, katerih kandidat je kandidiral za župana), te stranke pa niso določene, čeprav spremembe neprecizno ohranjajo navedbo strank iz sklepa z dne 27. 1. 1999, in zneske, ki so tem strankam pripadli po prejšnjem načinu financiranja za mesece januar 1999. Ista ostaja osnovna višina zneska za dobljeni glas (44,03 SIT), ter določba, da se stranki sredstva dodeljujejo mesečno na njen žiro račun, in da se znesek mesečno usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. S takšnimi določbami pa je po mnenju sodišča na splošno urejen način financiranja strank v občini, kar lahko lokalna skupnost v skladu s 26. členom ZPolS (Uradni list RS, št. 62/94, 13/98-odl. US, 1/99 in 70/00) s svojim aktom uredi. Zato je sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa z dne 27. 1. 1999 v zvezi s sklepom z dne 27. 1. 1999 po vsebini, glede na to, da s splošnimi in abstraktnimi normami ureja predmetno materijo, ne glede na obliko, v kateri je sprejet (sklep ni tipična oblika predpisa), in tudi ne glede na njegovo določbo o uveljavitvi (po sprejetju na občinskem svetu, medtem ko sklep z dne 27. 1. 1999 veže veljavo na objavo v Uradnem listu RS), po presoji tega sodišča splošni akt. Če pa so njegove določbe v nasprotju z zakonom, kot to meni tožeča stranka, to ni predmet presoje v upravnem sporu, temveč je za oceno skladnosti prepisa z zakonom pristojno ustavno sodišče. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je po predhodnem preiskusu tožbe ugotovilo, da niso izpolnjeni formalni pogoji, da bi lahko tožbo obravnavalo po vsebini, ker je tožba zoper sklep z dne 29. 1. 1999 prepozna, ta sklep v zvezi s sklepom o njegovih spremembah z dne 6. 12. 2000 pa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 2. in 3. točke 34. člena ZUS.