Jedro

Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja je prepuščena oceni sodišča. Enako tudi presoja, kdaj bo sodišče s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva in ga lahko kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče prekinjen postopek nadaljevalo, ko bo o določenem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko s postopkom, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to vprašanje rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 1. 12. 2017 je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek, ki je bil s sklepom z dne 15. 2. 2016 prekinjen, nadaljuje.

2. Zoper omenjeni sklep se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožuje drugi nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. V času, ko je bil sklep o prekinitvi postopka izdan, še ni bila znana odločitev župana X z dne 29. 1. 2016, ki je pritožbi J. P. zoper odločbo, s katero je X soglašal s priključkom, ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. Pristojni organ X o zahtevi prvega nasprotnega udeleženca za izdajo soglasja k ureditvi cestnega priključka na občinsko cesto še ni ponovno odločil. Zgolj napoved, da bo vlogo zavrgel, ne da bi bila o tem izdana pravnomočna odločba, ne more biti podlaga za nadaljevanje tega postopka. Sodišče je neformalni dopis X napačno štelo kot soglasje k dodatnim priključkom na občinsko cesto, saj je očitno, da mora o tem vprašanju pristojna služba X odločiti z odločbo, zoper katero je možna pritožba. Odločitev X o tem, ali je sploh možen priključek na javno cesto po tako imenovani tretji varianti, je predhodno vprašanje, o katerem sodišče ne more odločiti samo, ker za izdajo soglasja ni pristojno.

3. Prvi nasprotni udeleženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe. Ostali nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja,1 je prepuščena oceni sodišča. V njegovi domeni pa je tudi presoja, kdaj bo s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva,2 kar (z drugimi besedami) pomeni, da ga lahko (če to narekujejo nove/drugačne okoliščine) kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče iz obravnavanega razloga prekinjen postopek nadaljevalo,3 ko bo o takšnem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom (na matičnem področju). Vendar pa lahko v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZPP4 s postopkom, prekinjenim zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to (na matičnem področju) rešeno, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.5 Na takšni ugotovitvi sodišča prve stopnje temelji tudi izpodbijani sklep. Upoštevajoč, da je takšno odločitev sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo,6 kot predvsem njeno (procesno) naravo, okoliščina, da se drugi nasprotni udeleženec z njo ne strinja, za ugoditev njegovemu pritožbenemu predlogu ne zadošča. 6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP7).

7. Prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o pritožbi niso prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 V posledici katere (upoštevaje 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka. 2 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 313. 3 To je sprejelo odločitev o njegovem nadaljevanju. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Glej tudi V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 315 – 316. 6 Zakaj je ocenilo, da čakanje na odločitev v upravnem postopku ni več smiselno (potrebno), oziroma zakaj pravnomočna odločitev sprejeta v upravnem postopku ne bi v ničemer vplivala/pripomogla k odločitvi v konkretnem primeru, je sodišče prve stopnje obširno (konkretno) obrazložilo (glej predvsem 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.