Jedro

V obravnavani zadevi je sporno, ali vrnjeno premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino po zapustnici in kdo je posledično dedič tega premoženja.

Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.

Na podlagi določila 13. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je civilno (zapuščinsko) sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim (zapuščinskim) postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je vrnjeno premoženje obravnavalo kot del zapuščine po pokojni T. T. ter pri določitvi dedičev izhajalo iz prvotnega sklepa o dedovanju, po katerem zapustničin sin F. F. in njegovi potomci ne morejo dedovati, je pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, poleg premoženja, o katerem je odločilo s sklepoma o dedovanju O 428/53 z dne 28. 12. 1953 in D 82/2002 z dne 13. 3. 2003, ugotovilo predmet zapuščine (1. točka izreka), razglasilo dediče tega premoženja in njihove dedne deleže (2. točka izreka) ter zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta I. I.1 in U. U.2 (v nadaljevanju: pritožnici) in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbo utemeljujeta z navedbami, da bi moralo biti dedovanje srenjskih pravic opravljeno po pokojnem zapustničinem sinu F. F. in ne po zapustnici. Ta ob podržavljenju leta 1947 ni bila lastnica obravnavanega premoženja, ker ga je z izročilno pogodbo v notarskem zapisu št. 181 z dne 6. 3. 1937 že prenesla na sina F. F. V delni odločbi Upravne enote X št. 321-14/99 z dne 13. 2. 2001 je bila kot članica nekdanje K. pomotoma navedena zapustnica. Znano je, da so se podatki o nekdanjih članih K. povzeli iz Seznama upravičencev srenjskih pravic, ki pa se pred drugo svetovno vojno ni dosledno posodabljal, niti se vanj niso sproti vnašale spremembe vpisanih lastnikov. Tako je v delni odločbi UE X napačno navedena zapustnica namesto njenega sina F. F., ki je bil že leta 1937 lastnik kmečkega gospodarstva. To izhaja tudi iz navedb v delni odločbi, v kateri je kot pravni naslednik naveden S. S. (zapustničin vnuk ter sin in dedič F. F.). Sodišče prve stopnje je bilo opozorjeno, da naj pred določitvijo dediča natančno preveri dokumente, a tega ni storilo. Zapustničin sin F. F. je na zapuščinski obravnavi 28. 12. 1953 podal dedno odpoved le za premoženje, ki je bilo vpisano pri takratnih vložkih 407 k.o. Y in 380 k.o. Z ni pa se odpovedal oziroma mogel odpovedati lastništvu srenjskih pravic, ki so bile od leta 1937 v njegovi lasti. Z listinami je dokazano, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dedovanje po pokojnem F. F., pri čemer bi moral biti dedič določen v skladu s 50. členom Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS).

3. Dediči A. A., B. B., E. E. in N. N. na pritožbo niso odgovorili. Dedinja M. M. je odgovor na pritožbo vložila 31. 1. 2020, kar je po izteku roka za odgovor. V skladu s prvim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) se odgovor na pritožbo lahko vloži v enakem roku, kot je določen za vložitev pritožbe. V zapuščinskih zadevah je rok za vložitev pritožbe 15 dni od vročitve sklepa (drugi odstavek 172. člena ZD). Glede na to, da je bila pritožba dedinji M. M. oziroma njenemu pooblaščencu vročena 30. 12. 20193, je bil odgovor na pritožbo vložen prepozno, zato ga pritožbeno sodišče pri odločanju ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica je nekdanja imetnica premoženjskih pravic v agrarni skupnosti, kateri je bilo na podlagi šestih pravnomočnih odločb Upravne enote X ter v skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS) vrnjeno nepremično premoženje (idealni deleži na posameznih parcelah) v Agrarni skupnosti K. Po zapustnici je bil pred Okrajnim sodiščem v Radovljici že opravljen zapuščinski postopek O 428/53. Glede zapustnici vrnjenega premoženja je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS in 221. členom ZD izvedlo zapuščinski postopek. V obravnavani zadevi je sporno, ali vrnjeno premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino po zapustnici in kdo je posledično dedič tega premoženja.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa o dedovanju O 428/53 ugotovilo, da je imela zapustnica tri potomce – hči T. T., ki je že pokojna in ni zapustila potomcev, sina F. F., ki se je odpovedal dedovanju, zato njegovi potomci ne morejo dedovati po zapustnici, ter sina G. G., čigar potomce (dve hčeri in tri vnuke) je sodišče razglasilo za dediče obravnavanega premoženja. Pritožnici zatrjujeta, da je bil dejanski lastnik premoženja v agrarni skupnosti in upravičenec do vračila premoženjskih pravic zapustničin sin F. F., zato bi se moralo dedovanje izvesti po njem, sporno premoženje pa sploh ne bi smelo spadati v zapuščinsko maso po pokojni T. T. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da obravnavano premoženje spada v zapuščino po zapustnici, temeljilo na pravnomočnih odločbah UE X. V vseh šestih odločbah (priloge C3 do C8 spisa) je bila namreč za članico nekdanje agrarne skupnosti in upravičenko do vračila premoženjskih pravic določena zapustnica T. T. 8. Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.4

9. Odločitev o upravičencih do vrnitve podržavljenega premoženja iz agrarne skupnosti je v pristojnosti upravne enote. Zapuščinsko sodišče v to odločitev ne more posegati, temveč le izpelje zapuščinski postopek po posameznem upravičencu in ugotovi njegove dediče. Na podlagi določila 13. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) je civilno (zapuščinsko) sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim (zapuščinskim) postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.5

10. Pritožnici s trditvami, da obravnavano premoženje ne spada v zapuščino po zapustnici, ker je bila z upravnimi odločbami, namesto sina F. F., zmotno določena za upravičenko do vrnitve premoženja, v tem postopku ne moreta uspeti. Svoje ugovore bi morali uveljavljati v postopkih pred UE X, oziroma bi moral to storiti že njun pravni prednik. Iz odločb UE X je razvidno, da je v postopkih vrnitve podržavljenega premoženja kot pravni naslednik zapustnice nastopal S. S., zapustničin vnuk in sin F. F., kateremu so bile odločbe neposredno ali preko pooblaščenca tudi vročene. Pravni prednik pritožnic je torej sodeloval v postopkih pred UE X, v katerih je bila kot upravičenka in nekdanja članica agrarne skupnosti obravnavana zapustnica, a temu dejstvu očitno ni oporekal. Kot udeleženec upravnih postopkov je moral in mogel vedeti, da se ti vodijo po zapustnici in ne po njegovem očetu F. F. Da je F. F. pravi upravičenec do premoženja iz agrarne skupnosti, bi lahko (in moral) uveljavljati pred UE X, vendar tega ni storil, saj je bila z vsemi odločbami za upravičenko določena zapustnica. Zapuščinsko sodišče je sedaj na te odločbe vezano in vanje ne more posegati. Z njihovo pravnomočnostjo pa je lastnica obravnavanega premoženja postala zapustnica.

11. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je vrnjeno premoženje obravnavalo kot del zapuščine po pokojni T. T. ter pri določitvi dedičev izhajalo iz prvotnega sklepa o dedovanju O 428/53, po katerem zapustničin sin F. F. in njegovi potomci ne morejo dedovati, je tako pravilna in zakonita.

12. Glede na navedeno in ker tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Žena zapustničinega vnuka S. S. 2 Hči zapustničinega vnuka S. S. 3 Vročilnica, pripeta k list. št. 164 spisa. 4 Primerjaj sodbo VSRS X Ips 230/2015. 5 Primerjaj sodbo in sklep VSL II Cp 24/2018.