Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali bi moralo sodišče II. stopnje odločati o vseh tožbenih temeljih, ki utemeljujejo pravno posledico iz tožbenega zahtevka, v konkretnem primeru, ali se glede na čas in način uporabe ter obseg igral, umeščenih na sporni nepremičnini pod stanovanjem tožnice povzroča prekomeren hrup, kar jo moti pri izvrševanju lastninske pravice na tem stanovanju.

2. Ali je postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral po aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali bi moralo sodišče druge stopnje odločati o vseh tožbenih temeljih, ki utemeljujejo pravno posledico iz tožbenega zahtevka, v konkretnem primeru, ali se glede na čas in način uporabe ter obseg igral, umeščenih na sporni nepremičnini pod stanovanjem tožnice, povzroča prekomeren hrup, kar jo moti pri izvrševanju lastninske pravice na tem stanovanju.

2) Ali je postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral po aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

Obrazložitev

1. Tožnica in toženci so etažni lastniki stanovanjske stavbe v Mariboru. Med splošne skupne dele spada nepremičnina 395/1 k.o. ... (sporna nepremičnina). Na sporni nepremičnini so nekateri izmed etažnih lastnikov postavili večje število igral (tobogan, gugalnica ipd.) Tožnica s tem ni soglašala. Sedaj zahteva varstvo svoje solastninske pravice na skupnih delih. Prav tako pa jo moti hrup, ki izvira iz uporabe teh igral (otroško vpitje), zato zahteva varstvo pred prepovedanimi emisijami.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je soglasje etažnih lastnikov ... ulice 2 – 16 v Mariboru za ohranitev obstoječega stanja igral na vzhodni strani soseske z dne 25. 5. 2016 neveljavno in nima pravnega učinka. Tožencem je naložilo odstranitev spornih igral s skupnih površin in jim odredilo, da na mestu, kjer so igrala, vzpostavijo prejšnje stanje tako, da zasadijo travo, ter jim prepovedalo, da bi tožnici z namestitvijo igral ali igrišč v bodoče onemogočali souporabo sporne nepremičnine. Odločilo je o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da se zahtevki tožnice zavrnejo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali bi moralo sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje in zavrnitvi celotnega tožbenega zahtevka odločati o vseh tožbenih temeljih, ki utemeljujejo pravno posledico iz tožbenega zahtevka, v konkretnem primeru, ali se glede na čas in način uporabe ter obseg igral, umeščenih na sporni nepremičnini pod stanovanjem tožnice, povzroča prekomeren hrup, kar jo moti pri izvrševanju lastninske pravice na tem stanovanju ter zaradi neizvedenih dokazov v zvezi s tem tožbenim temeljem sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno obravnavanje temu sodišču. 2) Ali bi sodišče druge stopnje moralo omogočiti tožnici, da se pred odločitvijo izjasni o materialnopravnem stališča sodišča druge stopnje, ki ima povsem drugačno naziranje od sodišča prve stopnje, saj zakoniti režim urejanja medsebojnih razmerij etažnih lastnikov veže na 9. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb in neobstoječi hišni red tako, da bi naj za umestitev igral na sporno nepremičnino in ohranitev obstoječega stanja zadostovalo soglasje z navadno večino, obenem pa predstavlja novo naziranje, ki ga dovolj skrbna stranka ni mogla predvideti. 3) Ali bi sodišče druge stopnje moralo obrazložiti navedbo odgovora na pritožbo tožeče stranke, da so bila igrala nameščena na povsem drugi lokaciji in so se šele po preselitvi tožnice namestila na sedanjo lokacijo na vzhodni strani stavbe in posledično po Aktu o vzpostavitvi etažne lastnine z dne 13. 10. 2006 niso pozicionirana na to lokacijo. 4) Ali je ob neobstoju pogodbe in nedefinirani lokaciji postavitve igral oziroma igrišča po aktu o vzpostavitvi etažne lastnine kot zakoniti režim urejanja medsebojnih razmerij etažnih lastnikov možno uporabiti po 9. členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb neobstoječi hišni red, ki se sprejema z navadno večino kot posel rednega upravljanja in po katerem se lahko določa postavitev in vgradnja igral ter igrišč na skupne dele zemljišč sporne stavbe, in je zato naknadno soglasje za ohranitev igral, za katere je glasovala navadna večina etažnih lastnikov, veljavno sprejeta kljub upoštevanju, da hišni red v konkretnem primeru ni sprejet in tudi ne določa vseh ostalih modalitet uporabe teh igral in igrišč, kot so dostop do njih ter čas in način uporabe.

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v toženčevem predlogu ti pogoji niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).