Jedro

Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo prosilcu A.A., stranki z interesom v tem upravnem sporu, dodelila izredno brezplačno pravno pomoč, za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, v delovnem sporu zoper Celjski mladinski center Celje, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V drugi točki izreka je odločila, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik B.B. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičena oseba, ki izpolnjuje finančne pogoje določene v tej določbi, po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP, pa se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da prosilec ni lastnik nepremičnin in da je kot brezposelna oseba od 1. 3. 2010 do 30. 6. 2010 prejemal denarno socialno pomoč v mesečnih zneskih 226,80 EUR, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 12. člena ZBPP.

V nadaljevanju je tožena stranka ugotavljala ali so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP. Ugotovila je, da prosilec naproša za BPP zaradi nezakonite odpovedi posebne pogodbe o zaposlitvi (opravljanje dela v programu javnih del). Ugodna rešitev delovnega spora je za prosilca izrednega pomena, izgled za uspeh pa ni povsem izključen, saj bo odločitev odvisna od v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, to je ugotovitve krivdnega razloga za odpoved in od eventualnih kršitev v postopku podaje odpovedi. Tako je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za priznanje brezplačne pravne pomoči in sicer v obliki zastopanja po odvetniku.

Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka. Ne nasprotuje ugotovitvi, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, meni pa, da so bila pri dodelitvi kršena določila 24. člena tega zakona. Tožena stranka namreč svojega zaključka, da izgled za uspeh v delovnem sporu ni izključen, ni obrazložila, zato je odločba nerazumljiva in nima razlogov o odločilnih dejstvih, dejansko stanje pa je neugotovljeno, zaradi česar je podana tudi napačna uporaba 24. člena tega zakona. Nadalje je tožeča stranka po vpogledu v spis Bpp 203/2010 ugotovila, da sam prosilec ni podal nobenih navedb, ki bi dodelitev utemeljevale. Ravno obratno se v spisu nahajajo listine, ki izkazujejo nasprotno, zato je odločitev v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu. Prosilec se je za določen čas od 14. 5. 2010 do 31. 12. 2010 zaposlil preko Zavoda za zaposlovanje na javnih delih. C. pa je zavod z dopisom z dne 1. 7. 2010 obvestil o kršitvah prosilca. Iz tega dopisa je razvidno, da je bila odpoved upravičena zaradi številnih kršitev, ki jih prosilec ni zanikal. Iz navedenega razloga navedba tožene stranke o verjetnem izgledu za uspeh nima nobene dejanske podlage. Tožeča stranka sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena ZUS-1), ter dodatno navaja: ZBPP je definiral pojem brezplačne pravne pomoči z določbo prvega odstavka 1. člena. Po tej določbi je brezplačna pravna pomoč opredeljena kot uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Vendar pa se po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč).

V obravnavanem primeru ni sporno, da prosilec izpolnjuje t. i. finančni pogoj za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, ki ga je v postopku dodelitve BPP dokazoval s predložitvijo potrdila Centra za socialno delo Celje, opr. št. 1222-1677/2010-34 z dne 7. 7. 2010, sporno pa je, ali prosilec izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP (objektivni pogoj), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zadevi namreč ni sporno, da je prosilec 14. 5. 2010 sklenil posebno pogodbo o zaposlitvi s C., kot izvajalcem programa javnega dela. Ta pogodba je bila sklenjena za določen čas, od 14. 5. 2010 do 31. 12. 2010. Gre za pogodbo, ki je urejena v določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/1991 do 56/2010-v nadaljevanju ZZZPB), v 52., 53. in 53a. členu. Iz določbe 53. člena izhaja, da za prenehanje te pogodbe veljajo posebnosti določene v tem zakonu. Tako so v določbi drugega odstavka tega člena določeni razlogi zaradi katerih lahko ta pogodba preneha predčasno. Ker ZZZPB ne ureja postopka odpovedi, je tudi po presoji sodišča v prosilčevem primeru ključnega pomena ravno ugotavljanje dejanskega stanja, to je, ali so obstajali razlogi za predčasno odpoved posebne pogodbe o zaposlitvi. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da kršitve navedene v odpovedi posebne pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010 sicer kažejo na to, da prosilec svojega dela ni opravljal na dogovorjen način, obenem pa iz same odpovedi ne izhaja na kakšen način je izvajalec javnih del prosilca opozarjal na ugotovljene kršitve. Sodišče ugotavlja tudi, da je posamezne kršitve (beleženje prisotnosti, kljub temu da delavec ni imel planirane delovne obveznosti) delodajalec celo toleriral, tako da je imel delavec možnost izrabe (spornih) delovnih ur. Prav tako sodišče ugotavlja, da nekateri razlogi navedeni v odpovedi posebne pogodbe o zaposlitvi nakazujejo, da je za neizpolnjevanje prosilčevih delovnih obveznosti treba poiskati druge vzroke, tudi zdravstvene narave, kar po presoji sodišča pomeni, da bo prosilec v postopku pred Delovnim sodiščem, v katerem bo dokazoval utemeljenost odpovednih razlogov, potreboval strokovno pomoč odvetnika.

Upoštevaje navedeno, sodišče v celoti pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je prosilec izkazal pogoje določene v določbi 24. člena ZBPP, torej da ima zadeva v kateri naproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.