Jedro

Ugotovitveno odločbo Ustavnega sodišča je po presoji sodišča potrebno v posamičnih primerih presoje upravičenosti do olajšave po določbi 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh upoštevati z (vsebinsko) ustavno skladno interpretacijo veljavnega zakonskega besedila tako, da je moč olajšavo priznati, kolikor starša glede na dohodke nista sposobna izpolnjevati svojih preživninskih obveznosti in v primeru, ko pravica do celotne višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana ali pravica do razlike do polne višine le-te v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDoh pripada biološkemu roditelju pastorka, pa se biološki roditelj in očim oziroma mačeha dogovorita, da bo posebno olajšavo za pastorka uveljavljal očim oziroma mačeha.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije št.... z dne 25. 9. 2002 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za finance RS v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostava A, št... z dne 12. 7. 2002. Svojo odločitev je oprla na določbo 10. člena in 4. alineo prvega odstavka 11. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 1/95-odločba US, 7/95, 14/96-odločba US, 44/96, 68/96-odločba US, 36/99-odločba US, v nadaljevanju ZDoh). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik v napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, in sicer za pastorka AA, rojenega leta 1992 in sina BB, rojenega 1998, za čas vzdrževanja celega leta. Za pastorka AA je tožnik navedel, da na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDoh uveljavlja posebno olajšavo za otroka z zmerno, težjo ali težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju v višini 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Tožena stranka se strinja z odločitvijo prvostopnega davčnega organa, da se tožniku posebna olajšava za pastorka AA ne prizna, kajti do nje bi bil opravičen le pod pogojem, če otrokova biološka starša nista zavezanca za dohodnino. Na tožnikov pritožbeni ugovor, da je upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-10/98 z dne 22. 4. 1999 (Uradni list RS, št. 36/99) menil, da je kot očim upravičen do uveljavljanja razlike do polne višine posebne olajšave za vzdrževanega člana, to je za svojega pastorka AA, je tožena stranka odgovorila, da do posebne olajšave za svojega pastorka ni upravičen, ker sta oba njegova biološka starša, mama CC in oče DD, v letu 2001 bila zavezanca za dohodnino. Ustavno sodišče je z navedeno odločbo res ugotovilo neskladnost določbe 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh z Ustavo in naložilo Državnemu zboru, da to neskladnost odpravi, vendar pa tožena stranka ugotavlja, da to neskladje še ni bilo odpravljeno in zato določba 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh po njenem mnenju ostaja v veljavi. Tožena stranka je iz tega razloga svojo odločitev oprla prav na to določbo ZDoh, in je, ker pogoji, ki jih le-ta določa za uveljavljanje posebne olajšave za pastorka, niso bili izpolnjeni, tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 je posebno olajšavo za pastorka AA uveljavljal zato, ker posebne olajšave zanj ni mogla uveljavljati njegova mati oziroma tožnikova izvenzakonska partnerica CC. Odločba o odmeri dohodnine, na podlagi katere tožnik ni upravičen do posebne olajšave za svojega pastorka je v nasprotju z določbami Ustave o zakonski zvezi in družini, saj neutemeljeno razlikuje med primeri, ko otroci živijo v družinski skupnosti s svojimi starši in primeri, ko živijo v družinski skupnosti z enim od staršev ter očimom oziroma mačeho. Izvenzakonska partnerja, s katerima živijo tudi pastorki, ne moreta izbirati, kdo izmed njiju bo uveljavljal posebno olajšavo zanje, kot to lahko storita glede skupnih otrok. Davčno razlikovanje družin, kjer otroci živijo s svojimi biološkimi starši, in družin, kjer živijo skupaj pastorki in mačehe oziroma očimi, je po mnenju tožnika v nasprotju s koristjo otroka in zato pomeni kršitev 3. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 15/90). Glede na dejstvo, da pastorek AA živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu vse od leta 1997 dalje, da mora tožnik plačevati stroške, ki nastanejo zaradi pastorkovih posebnih potreb in tudi ostale stroške gospodinjstva, in glede na to, da je pastorkov biološki oče uveljavljal posebno olajšavo samo v višini preživnine (290.000,00 SIT), ki jo plačuje, tožnik meni, da je upravičen do razlike do polne višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana-pastorka, saj je to olajšava za skupno gospodinjstvo, predvsem pa olajšava v korist AA. Sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in se v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali lahko tožnik uveljavlja posebno olajšavo za pastorka. Po določbi prvega odstavka 10. člena ZDoh se zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana se osnova za dohodnino zmanjša znesek, ki je enak 10% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za znesek, ki je enak 5% navedene plače. Po drugem odstavku 10. člena ZDoh posebna olajšava za otroka z zmerno, težjo ali težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Kot vzdrževane družinske člane 4. alinea prvega odstavka 11. člena ZDoh določa tudi pastorke, pod pogojem, da starša nista zavezanca za dohodnino. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-10/98 z dne 22. 4. 1999 (Uradni list RS, št. 36/99) ugotovilo neskladnost 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh z Ustavo in naložilo Državnemu zboru Republike Slovenije, da ugotovljeno neskladnost odpravi v šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (14. 5. 1999). Ustavno sodišče v svoji odločbi ugotavlja, da izpodbijani zakon razlikuje med primeri, ko otroci živijo v družinski skupnosti s svojimi starši in primeri, ko živijo v družinski skupnosti z enim od staršev in mačeho oziroma očimom. Iz izpodbijane 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh izhajata dve ustavno neskladni omejitvi. Prva je v tem, da očim in mačeha ne moreta uveljavljati posebne olajšave v vseh tistih primerih, v katerih jima Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89-prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) nalaga dolžnost, da preživljata pastorka. Na podlagi prvega odstavka 127. člena ZZZDR sta očim ali mačeha dolžna preživljati pastorke, razen če imajo ti roditelja, ki jih lahko preživlja. Izpodbijana določba ZDoh pa izključuje upravičenost do olajšave že v primeru, ko je vsaj eden izmed staršev v davčnem obdobju prejel kakršenkoli dohodek. Druga omejitev pa je v tem, da zakonca oziroma zunajzakonska partnerja, ki živita skupaj s pastorki, ne moreta izbirati, kdo izmed njiju bo uveljavljal olajšavo zanje, kot to lahko storita glede skupnih otrok. Po mnenju Ustavnega sodišča zakonodajalec za takšno razlikovanje ni imel stvarnega razloga. Ker bi razveljavitev izpodbijane določbe ZDoh pomenila, da posebne olajšave za pastorke ne bi mogle uveljavljati niti tiste osebe, ki jo po veljavni ureditvi lahko, je Ustavno sodišče na podlagi 48. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) le ugotovilo njeno protiustavnost ter določilo primeren rok, da zakonodajalec ob upoštevanju razlogov predmetne odločbe na novo uredi pogoje za uveljavljanje posebne olajšave za pastorke. Določba 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh je glede na odločitev Ustavnega sodišča ostala v veljavi. Ugotovitveno odločbo Ustavnega sodišča je po presoji sodišča potrebno v posamičnih primerih presoje upravičenosti do olajšave po določbi 4. alinee prvega odstavka 11. člena ZDoh upoštevati z (vsebinsko) ustavno skladno interpretacijo veljavnega zakonskega besedila tako, da je moč olajšavo priznati, kolikor starša glede na dohodke nista sposobna izpolnjevati svojih preživninskih obveznosti in v primeru, ko pravica do celotne višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana ali pravica do razlike do polne višine le-te v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDoh pripada biološkemu roditelju pastorka, pa se biološki roditelj in očim oziroma mačeha dogovorita, da bo posebno olajšavo za pastorka uveljavljal očim oziroma mačeha. Glede na to, da oče AA olajšave za vzdrževanega družinskega člana ni uveljavljal v celotni višini, bi po presoji sodišča tožena stranka morala ugotavljati, ali sta se tožnik-očim in mati AA dogovorila, da bo pravico do razlike do celotne višine olajšave, ki bi v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZDoh šla materi AA, uveljavljal tožnik kot očim. Šele po tako izpeljanem ugotovitvenem postopku in ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča v navedeni odločbi, bi lahko davčni organ utemeljeno zaključil, ali tožniku pripada olajšava za pastorka ali ne.

Ker v izpodbijani odločbi zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, sodišče ne more rešiti spora, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala o zadevi ponovno odločiti v roku, določenem v tretjem odstavku 60. člena ZUS, ki teče od pravnomočnosti sodbe.