Jedro

Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Navaja, da sodnih taks ne bo poravnala, ker, kot je pojasnila že v prejšnjih pritožbah in ugovorih, sodbe ni sprožila sama, vendar jo je sodišče. V zadevi P 42/2016 je tožnik na obravnavi 27. 12. 2017 pojasnil, da zahteva odškodnino, vendar če bo Zavod .... odstopil od tožbe, bo tudi sam tožbo zavrgel. 27. 12. 2017 je sodišče pisno obvestil, da odstopa od zadeve, zato ne želi imeti nobenih stroškov več, ker je zanj to zaključeno. Poleg navedenega poudarja, da je 8. 5. 2018 kljub temu, v dobri veri, da se zadeva zaključi oziroma umakne, plačal del sodne takse, tako da niti višina odrejene takse v pozivu z dne 21. 5. 2018 ni opravičljiva. 14. 10. 2019 je podal zahtevek za umik, ker ima premalo finančnih sredstev za plačilo takšnega zneska. Pokojnine ima malo več kot 500,00 EUR in bi mu znesek terjatve predstavljal nezmožnost preživetja, zato je vložil zahtevek za odpis terjatev. Pritožnik prosi, da navedeno sodišče upošteva, kakor mu dovoljuje predpis o izvršbah glede minimalnega dohodka na rubež denarnih sredstev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija navedb oziroma ugotovitev sodišča prve stopnje, (-) da je po končanem pravdnem postopku, ki je tekel pod opravilno številko P 44/2017 pritožniku - tožeči stranki poslalo plačilni nalog P 44/2017 z dne 28. 11. 2017 za plačilo sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji po tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 60,00 EUR in da je sodišče s sklepom P 44/2017 z dne 10. 1. 2018 ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog zavrglo; (-) da je plačilni nalog postal pravnomočen 15. 3. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 80/2018 ter izvršljiv dne 6. 5. 2018; (-) da tožeča stranka sodne takse v roku, določenim s plačilnim nalogom, ni plačala in da je sodišče prve stopnje toženo (pravilno tožečo stranko) še enkrat z dopisom z dne 21. 5. 2018 pozvalo na plačilo sodne takse. Ker tožeča stranka tudi v dodatnem roku sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno s 35. členom ZST-1 plačilni nalog poslalo v izterjavo Finančni upravi RS, ki je pristojen za opravo davčne izvršbe denarne terjatve države iz naslova sodne takse.

5. Pritožbeno ni izpodbijana niti ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka na predlogu za oprostitev plačila sodne takse očitno napačno navedla datum 6. 7. 2019, ker je poštnino plačala pri Pošti S. K. že 4. 7. 2020, kar je razvidno iz kuverte na l. št. 146 spisa, in da je iz sprejemne štampiljke Ministrstva za finance razvidno, da je ministrstvo predlog prejelo 7. 7. 2020. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse pritožnik vložil 4. 7. 2020, ko je pošiljko oddal priporočeno po pošti.

6. Po veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga. Tožeča stranka s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpostavlja svoje slabo finančno stanje, tega zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

7. Pritožbene navedbe so se izkazale za neutemeljene in ker niso podani niti tisti razlogi, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).