Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot izhaja iz izreka in razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje obdolžilni predlog na podlagi določbe prvega odstavka 106. člena ZP-1 zavrglo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sklep za sprejem take odločitve nima razlogov oziroma so ti nerazumljivi. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče odločitev sprejelo upoštevaje določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1. Ta se nanaša le na začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Tudi poziv sodišča k dopolnitvi in razjasnitvi je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje kot nepopoln in nejasen obravnavalo (le) del obdolžilnega predloga, v katerem je prekrškovni organ na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 113.a člena ZP-1 predlagal izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije do zaključka postopka o prekršku. Tako ni jasno in sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov za zavrženje obdolžilnega predloga v celoti.
Le če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana očitanega prekrška, bo potrebna njegova dopolnitev oziroma poprava. V skladu z določbo prvega odstavka 106. člena ZP-1 je mogoče zavreči obdolžilni predlog zgolj zaradi nepristojnosti predlagatelja ali v primeru, če predlagatelj nepoln ali nerazumljiv predlog v zahtevanem roku ne dopolni oziroma popravi, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje v delu glede istovetnosti obdolženca in objektivnega dejanskega stanu prekrška pomanjkljivosti, ki bi jih moral predlagatelj v zahtevanem roku odpraviti, zaenkrat ni ugotovilo. Podatke o vozniškem dovoljenju obdolženca pa lahko sodišče pridobi še do sprejema odločitve.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolžilni predlog prekrškovnega organa zoper obdolženca, zaradi prekrška po 6. točki osmega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), po prvem odstavku 106. člena Zakona o prekrških (ZP-1) zavrglo. V obrazložitvi svoje odločitve sodišče prve stopnje v navaja, da je od prekrškovnega organa zahtevalo, da obdolžilni predlog v roku 15 dni od prejema poziva dopolni in razjasni s tem, da sodišču pošlje manjkajoče podatke o obdolženčevem vozniškem dovoljenju ter morebitno listinsko dokumentacijo v zvezi morebitnega postopanja skladno z določbami 48.b do 48.č člena ZP-1; in da obdolžilni predlog razjasni v smeri, ali glede na določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1 dejansko predlaga sodišču izdajo sklepa o "prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije" do zaključka postopka o prekršku ter ga opozorila na posledice, če tega ne stori. Ker prekrškovni organ pozivu ni sledil, temveč je v postavljenem roku zgolj poslal dopis z navedbo, da podatkov o vozniškem dovoljenju nima oziroma jih ne more pridobiti, glede prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju R Slovenije pa navedel, da je ta ukrep nujen, je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1, po kateri mora prekrškovni organ v pet dneh od ugotovitve prekrška storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje do zaključka postopka o prekršku, ne pa kot predlaga prekrškovni organ prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju R Slovenije, zaključilo, da prekrškovni organ obdolžilnega predloga ni niti dopolnil, niti razjasnil, zato ga je na podlagi prvega odstavka 106. člena ZP-1, zavrglo.
2.Zoper tako odločitev je predlagatelj postopka, prekrškovni organ, vložil pravočasno pritožbo, s katero predlaga, da se sklep, ki se nanaša na začasni odvzem vozniškega dovoljenja razveljavi in odloči, da se vozniško dovoljenje odvzame, s predlogom, da podatke o vozniškem dovoljenja obdolženca, ki je tujec, pridobi sodišče prve stopnje, saj jih prekrškovni organ ni uspel pridobiti.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da predlagatelj obdolžilnega predloga ni dopolnil in razjasnil v danem roku.
5.V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZP-1 mora obdolžilni predlog vsebovati podatke o istovetnosti storilca (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča za fizično osebo, če je fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi delo, ki ga opravlja), dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve prekrška, predpis, ki določa prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. Obdolžilni predlog za prekršek, za katerega se storilcu lahko izrečejo kazenske točke v cestnem prometu, mora vsebovati tudi podatke o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano) in o vrsti voznika.<sup>1</sup> V skladu z določbo prvega odstavka 106. člena ZP-1 sodišče, ko prejme obdolžilni predlog, oceni, ali so podani pogoji za postopek. Če ugotovi, da je predlog podal nepristojni predlagatelj oziroma oseba, ga zavrže s sklepom, ki ga vroči tudi pristojnemu predlagatelju postopka. Če ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj ga v petnajstih dneh dopolni oziroma popravi. Če tega predlagatelj postopka v roku ne stori, sodišče s sklepom zavrže obdolžilni predlog.
6.Prekrškovni organ je v predmetnem postopku zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog, v katerem je navedel določene osebne podatke obdolženca, podatke o prekršku (čas in kraj prekrška), podatke o predpisu, ki določa prekršek in v opisu dejanja in dokazov navedel dejanske okoliščine storitve prekrška, dokaze zanj, in okoliščine iz katerih sklepa, da je obdolženec imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije B in upoštevaje, da še ni dopolnil 21 let, voznik začetnik. Pojasnil je, da je za očitano kršitev predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po Zakonu o voznikih (ZVoz-1) vozniku začetniku izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije, zaradi česar je na podlagi določbe tretjega odstavka 113.a člena ZP-1 sodišču predlagal izdajo sklepa, s katerim se obdolžencu prepove uporaba tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije do zaključka postopka o prekršku. Pojasnil je tudi, da je bil prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, postopek zoper njega pa je prekrškovni organ predlagal v skladu z določbo 8. člena ZPrCP, ki določa odgovornost lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila, pri čemer je bilo obdolžencu poslano obvestilo o ugotovljeni kršitvi in podlagi za njegovo odgovornost.
7.Po prejemu obdolžilnega predloga je sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvalo k dopolnitvi obdolžilnega predloga s podatki o obdolženčevem vozniškem dovoljenju in eventualno listinsko dokumentacijo, ki se nanaša na morebitno postopanje, skladno z določbami 48.b do 48.č člena ZP-1 in razjasnitvi, ali glede na določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1 dejansko predlaga izdajo sklepa o prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije do zaključka postopka o prekršku, s poukom, da bo sodišče, če obdolžilni predlog ne bo dopolnjen in razjasnjen v roku 15 dni, zavržen.
8.Pritožbeno sodišče po vpogledu v spisovne podatke ugotavlja, da prekrškovni organ svojega predloga res ni dopolnil in razjasnil tako, kot je bil pozvan. Odgovoril je le, da podatkov o vozniškem dovoljenju nima, ker jih iz evidenc, ki jih ima v uporabi, ne more pridobiti, in da je izdaja sklepa o prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije nujna skladno z veljavno zakonodajo.
9.Kot izhaja iz izreka in razlogov izpodbijanega sklepa, je zato sodišče prve stopnje obdolžilni predlog na podlagi določbe prvega odstavka 106. člena ZP-1 zavrglo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sklep za sprejem take odločitve nima razlogov oziroma so ti nerazumljivi. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče odločitev sprejelo upoštevaje določbo prvega odstavka 113.a člena ZP-1. Ta se nanaša le na začasni odvzem vozniškega dovoljenja (določa, da mora prekrškovni organ v petih dneh<sup>2</sup> od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, predlog pa je sestavni del obdolžilnega predloga). Pa tudi poziv sodišča k dopolnitvi in razjasnitvi je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje kot nepopoln in nejasen obravnavalo (le) del obdolžilnega predloga, v katerem je prekrškovni organ na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 113.a člena ZP-1 predlagal izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije do zaključka postopka o prekršku<sup>3</sup> . Tako ni jasno in sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov za zavrženje obdolžilnega predloga v celoti.<sup>4</sup>
10.Zaradi navedenega je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, kar je narekovalo ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj višje sodišče te kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).
11.V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno obravnava obdolžilni predlog, pri tem pa upošteva, da mora obdolžilni predlog zato, da je sposoben za obravnavo, vsebovati podatke, ki so ključni za identifikacijo obdolženca glede konkretnega očitka, da je v določenem času storil očitani mu prekršek, prav tako pa mora vsebovati objektiven dejanski stan prekrška (prekršek mora biti pri tem krajevno in časovno opredeljen, dejanje mora biti konkretizirano), navedeni morajo biti predpis o prekršku in dokazi, ki naj jih sodišče v rednem postopku izvede. Biti mora tudi razumljiv, kar pomeni, da mora predlagatelj svoje navedbe in očitke, ki jih veže pod določeno pravno normo, natančno pojasniti, torej opisati, kdaj in kje in kako je bilo dejanje, ki se obdolžencu očita, storjeno in kakšno je bilo to prepovedano dejanje (storitev, opustitev), navesti pa mora tudi tiste okoliščine, ki so potrebne, da se prekršek čim natančneje lahko opredeli. Le če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana očitanega prekrška, bo potrebna njegova dopolnitev oziroma poprava.<sup>5</sup> V skladu z določbo prvega odstavka 106. člena ZP-1 je mogoče zavreči obdolžilni predlog zgolj zaradi nepristojnosti predlagatelja ali v primeru, če predlagatelj nepoln ali nerazumljiv predlog v zahtevanem roku ne dopolni oziroma popravi, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje v delu glede istovetnosti obdolženca in objektivnega dejanskega stanu prekrška pomanjkljivosti, ki bi jih moral predlagatelj v zahtevanem roku odpraviti, zaenkrat ni ugotovilo. Podatke o vozniškem dovoljenju obdolženca pa lahko sodišče pridobi še do sprejema odločitve.<sup>6</sup>
-------------------------------
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 48b, 48c, 48č, 105, 105/2, 106, 106/1, 113a, 113a/1, 113a/3
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.